|
|
16. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 28 03 |
Organizatorji iz TD Burja Vipava tokrat niso imeli sreče z vremenom, vseeno pa je na njihovem gorskem teku, 16. vzponu na Škavnico nad Gradiščem, nastopilo kar 106 tekačev: 94 v konkurenci odraslih in 12 v mladinski tekih na krajših progah. Na štirikilometrski progi s 580 metri vzpona je bil spet najhitrejši Simon Alič, med ženskami pa je zmagala Petra Tratnik. Kislo vreme tekačev niti ne moti preveč, je pa rahel dež na pobočju Nanosa tokrat skuhal težave časomerilcem. Preprečil jim je pripravo časov odraslih tekmovalcev (pri mladini teh težav ni bilo), tako da so od sebe dali samo vrstni red z enim časovnim podatkom, zmagovalnim dosežkom Aliča: 23:58. Ko (če) bodo uspeli rešiti tudi ta del izidov, jih bodo naknadno objavili na spletni strani PGT. Zmaga Simona Aliča seveda ni presenečenje, presenečenje pa je minimalen zaostanek Marka Tratnika za Simonom. Poizvedovanje pri dveh najboljših na ponedeljkovem prazničnem teku, ali je Simon taktiziral, imel težave na progi, je z zdravjem vse v redu ... je prineslo izid: Simon je tekel »normalno«, očitno pa je Marko na začetku sezone v odlični formi. Laična ocena bi lahko bila, da je primorski prvak PPT lani odtekel zelo veliko tekov, ob tem celo nekoliko pregorel, v nekoliko manj tekmovalno napeti zimi pa si je spočil. Na progi nad Gradiščem je Simonu celo kazal pot, ko pa se je klanec stopnjeval, je šel Gorenjec naprej. »Klanci so Simonovi, to se ve,« je komentiral Marko na cilju. Bil je zadovoljen, od zmage ga je ločilo le nekaj sekund. Tretji je bil Uroš Vodopivec, četrto mesto pa je pripadlo Boštjanu Pintarju, lanskemu državnemu reprezentantu iz Gorenje vasi (če bi bil iz Dolenje vasi, bi se pisal Prevc, je nekdo duhovito komentiral). Peti je bil aktualni prvak PGT Simon Strnad. Omenimo še deseto mesto (in zmago v kategoriji) zamejca Tomaža Devetaka, ki teče za Ljudstvo tekačev. Za nastopanje s to »blagovno znamko« ni potrebno nobeno formalno dovoljenje ali članstvo, uporabi jo lahko vsakdo, ki se čuti povezanega z načeli poštenega, sproščenega teka. Tudi Markova sestra Petra je bila dobre volje (kdaj pa ni!?), čeprav je zatrdila, da takšni klanci zanjo niso ravno kdovekakšna nagrada. Druga je bila Mihaela Tušar, ki ji delovne obremenitve letos ne dopuščajo več toliko treninga kot prejšnja leta, a vseeno še veliko zmore, tretja njena prijateljica in večna tekmica Urša Trobec. Točno polovico mladih gorskih tekačev je tvorilo zastopstvo ŠD Nanos, točno polovico zastopstva ŠD Nanos so predstavljali mladi šampioni ravninskih tekov iz družine Kopatin. Tudi tokrat so bili hitri, čeprav (še ne) najhitrejši. Če si talent, si talent, ne samo na ravnini, tudi v klanec. Omenimo še nastop družine Racz-Kereki iz Bovca, ki je spomnila, da bodo jeseni Bovčani pripravili maraton. Tokrat so Vipavci zaključek z razdelitvijo priznanj pripravili na kmetiji Ferjančič. Pod streho je bilo malo na tesno, a je bila postrežba hitra in prijazna, jota pa okusna. Priznanja je podeljevala vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič. TD Burja gre v akcijo tudi to soboto. 2. aprila 2016, ob 16. uri, se bo začel 21. Vipavski tek. Ne sicer v okviru PPT, proga pa ostaja ista kot prejšnja leta.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) ml. dečki: Tanej Fatur (OŠ Ribnica) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
16. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 27 03 |
Kraševci so 27. marca 2016 pripravili svoj tradicionalni polmaraton, že 16. po vrsti. Najhitrejša sta bila Miroslav Nikolič in Celine Murray. Našteli smo 1780 finišerjev članskih tekov; tekla je tudi mladina. Razmere so bile praktično idealne za tek: temperatura ni bila ne prenizka ne previsoka, oblaki so bili blagodejna zaščita pred soncem in brez mokre grožnje, vetrič je bil komaj vreden omembe. Takšnega vremena si organizatorji vedno želijo, toda na Krasu je bil v dnevih MKM doslej bolj poredko na voljo. Praznični dan je zmanjšal udeležbo, tekačev je bilo manj kot lani, zgodilo se je celo, da je bilo na krajšem teku tekačic manj od tekačev, kar je zadnja leta netipično, saj po Sloveniji na tekaških prireditvah, kjer daljši tek spremlja krajši, na slednjem praviloma prevladujejo ženske. Velika noč je očitno več neodložljivih opravkov naložila šibkemu spolu ... Organizatorji pod taktirko Boža Dragana so imeli še nekaj dni pred prireditvijo težave z dovoljenji za tek po italijanski strani. Italijani so hoteli na praznični dan čimprej izprazniti ceste in so odlašali s soglasji, na koncu pa so jih Sežanci le dobili, potem ko so start premaknili na zgodnejšo uro (10.15). Izidi so bili na obeh progah slabši kot lani. Tokrat je bila najhitrejša tekačica na dolgi progi Angležinja, najhitrejši moški je kar za osem minut zaostal za lanskim časom Toneta Kosmača (lanska zmaga v Sežani je napovedovala odlično sezono tekača iz Hotavelj, ki si je nekaj pozneje pritekel vozovnico za maraton v Riu). Celine Murray je startala v drugi skupini, potem pa ne samo prehitela marsikatero tekmico, ki je šla na pot iz prve, temveč drugouvrščeno Slovenko za sabo pustila za kar štiri minute (njen čas pa je bil za dobrih šest minut slabši od lanskega časa Lucije Krkoč). Ko že primerjamo lanske in letošnje izide, povejmo še, da je Aleš Žontar lanski čas zgrešil za pičlih šest sekund, se je pa z lanskega tretjega letos povzpel na drugo mesto. Na 9,4-kilometrski progi je zmagal Domen Hafner, ponovil je lansko zmago, med dekleti pa je domačo publiko s svojim doslej najvišjim dosežkom v teku razveselila Maja Škrlj iz Šmarij pri Sežani. Kraševka z vremskim geografskim poreklom doslej ni prav veliko nastopala na uradnih tekih, vpisano je imela eno samo absolutno zmago, lansko na sežanski Tabor v Primorskih pokalnih tekih. Letos je že na začetku sezone v odlični formi. Za to so zaslužni njena odločitev, da se tekom bolj posveti, in kolesarsko-tekaški trening pri Teji Gulič. Na začetku je Maja tekla previdno, ko je videla, da ima še dovolj moči, pa je pospešila, je povedala za Ljudstvo tekačev. In napovedala, da se namerava letos pogosteje udeleževati primorskih tekov. Dovolimo si dodati, da tako ne bo zgolj okrepila konkurence med ženskami, temveč jo bo tudi polepšala. Kaže, da se še ni odločila, za kateri klub ali društvo bo nastopala, a bi ji strokovni nasveti pri treningu koristili ... Iz seznama izidov smo izvedeli, da je drugouvrščena Kristina Bele, pred leti že prvakinja PPT, zamenjala klub, namesto AK Pivka je to zdaj ŠD Kraški tekači. Nastopil je tudi predsednik RS Borut Pahor (prijavljen je tudi za Banka Koper 3. Istrski maraton). Tek se je začel s primorsko »himno« Vstala Primorska – kot je že tradicija v Sežani. Tretja na krajšem teku, Lara Mihevc, je pokazala, da premore veliko tekaške nadarjenosti, bron je osvojila kljub rosni mladosti (letnik 2005).
Izidi:21 km, moški absolutno:
Zmagovalci kategorij: A Ožbej Mulec, B Miroslav Nikolič, C Aleš Suhadolnik, D Denis Guzelj, E Mirko Janjatovič, F Matjaž Vrhunc, G Dušan Mrak, H Ivan Ruparčič, I Josip Lorencin, J Vladimir Savić. Ženske absolutno:
Zmagovalke kategorij: A Petra Pogačar, B Celine Murray, C Neža Osovnikar, D Sanja Brglez, E Marjeta Stržinar, F Mirjana Baković, G Bernarda Zvir, H Fani Podkrajšek, I Jožica Rogelj, J Dunja Šušteršič. 9,4 km, moški absolutno:
Ženske absolutno:
Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejši fantje na 21 km.
Aleš Žontar, zmagovalec prvega Istrskega maratona na 42-kilometrski progi, je bil drugi.
Celine Murray je startala iz drugega bloka, a je to ni ustavilo na poti do zmage.
Superman je na MKM nastopil, Batmana pa ni bilo na spregled ...
|
|
|
|
|
|
Legende na Istrskem maratonu | |
|
PORTOROŽ 26 03 |
Na Banka Koper 3. Istrskem maratonu bosta, po napovedih glavnega sponzorja Banke Koper, sodelovala italijanska olimpijska zmagovalca Gelindo Bordin in Alberto Cova. Slovenske barve bo zastopal še ena legenda, ultramaratonec Dušan Mravlje. Dušan bo skupaj z Ljudstvom tekačev in Gostilno Strunjan tudi letos pripravil svojo (neuradno) okrepčevalnico. Še nikoli se ni zgodilo, da bi na katerem od slovenskih maratonov sodelovala kar dva olimpijska zmagovalca. Tokrat svoj prihod na Banka Koper 3. Istrski maraton napovedujeta Gelindo Bordin, zmagovalec olimpijskega maratona iz Seula 1988, in Alberto Cova, olimpijski zmagovalec na 10.000 metrov iz Los Angelesa 1984. Slovenija nima olimpijske medalje na dolgih progah, Italija pa kar nekaj. V zgodovini olimpijskega maratona sta med zmagovalce v zadnjih 36 letih vpisana samo dva Evropejca, oba Italijana: Bordin in Stefano Baldini (Atene 2004). Bordin, letnik 1959, še vedno teče, seveda le za lastno veselje. Ni se še odločil, ali in na kateri progi bo nastopil na BK3IM, bo pa z veseljem delil avtograme. Cova, letnik 1958, znan po silovitem finišu, je v zadnjih 40 letih eden od dveh Evropejcev z olimpijsko zmago na desetkilometrski progi (drugi zmagovalec Mo Farah je postal Evropejec po preselitvi iz Somalije, kjer je bil rojen, v London). Na BK3IM bo Cova tekel na 11,5-kilometrski progi, s hitrostjo ne namerava pretiravati (nabralo se je že precej let od njegovih najboljših tekaških časov), tako kot Bordin pa bo na voljo zbiralcem avtogramov in za fotografiranje. Če se dolgi teki na olimpijadah ne bi zaključevali z maratonom, če bi torej obstajala olimpijska disciplina ultramaraton, bi imela dobre možnosti za medalje tudi Slovenija. Slovenski tekaški legendi Dušanu Mravljetu, letniku 1952, pripadajo številne zmage in stopničke na ultramaratonskih preizkušnjah po vseh koncih sveta. Mravlje je eden od dveh ultramaratoncev tega planeta, ki sta tekmovalno pretekla tri kontinente: Avstralijo, Severno Ameriko in Evropo. Na prvem in drugem Istrskem maratonu je delil pokale in medalje najboljšim na odprtem prvenstvu Primorske v maratonu (lani je pokal za zmago izročil hčerki Neži), letos pa bo razdelil še nekaj priznanj več. Dušan je boem med tekači, njegov odnos do teka in vsega, kar ga obdaja, odstopa od ustaljenih obrazcev, kar je tekačem na progah Istrskega maratona znano tudi zaradi Dušanove prav posebne, neuradne in neortodoksne okrepčevalnice. Tako kot že dvakrat bo tudi tokrat v Strunjanu pri avtokampu in tamkajšnji gostilni legendarni ultramaratonec spodbujal tekače in jim ponujal osvežitev. Ob vodi se mu bodo lahko s požirkom hmeljevega napitka češkega porekla pridružili polmaratonci in maratonci osem kilometrov pred ciljem.
VJ |
|
|
|
|
|
Povežimo soline dvanajstič | |
|
STRUNJAN 20 03 |
ŠKID Jaz sem najboljši je v nedeljo, 20. marca 2016, v prijetnem spomladanskem vremenu dvanajstič pripravilo tek Povežimo soline. Približno 600 tekačev iz vseh koncev Slovenije je teklo po slabih devet kilometrov dolgi progi med sečoveljskimi in strunjanskimi solinami. Časov niso merili, startne številke so bile prazne (brez števil), na koncu pa so razglasili po deset najhitrejših tekačev in tekačic. Zmagala sta Blaž Grad in Kristina Bele, ki sta postala kralj in kraljica povezovalcev solin, kot udeležence prireditve imenuje pobudnik in vodja organizacije Mojmir Kovač. Za njima so se uvrstili naslednji tekači: 2. Peter Kastelic, 3. Danijel Vinčec, 4. Jakob Mc Anoulty, 5. Jaka Vitez, 6. Moreno Mandič, 7. Simon Brezovar, 8. Sandi Milohanič, 9. Ivan Stanič, 10. Denis Debeljak; 2. Andreja Podobnik, 3. Petra Stošič, 4. Ana Kopčavar, 5. Lea Ružič, 6. Karmen Erčulj, 7. Anja Pristavec, 8. Katarina Starkl Renar, 9. Miriam Švara, 10. Davorina Šuligoj.
|
|
|
|
Dvajseterica najhitrejših.
|
|
38. goriški polmaraton | |
|
GORICA 06 03 |
Organizatorji iz društva Gruppo marciatori Gorizia so v nedeljo, 6. marca 2016, poskrbeli še za drugi zimski polmaraton v obmejnem prostoru, ki privlači, podobno kot polmaraton v Caprivi, številne primorske in slovenske tekače. Zmagala sta Madžar Tamas Kovacs (obranil je lansko prvo mesto) pred Mitjo Kosoveljem in Slovenka Sonja Roman. Bilo je prijetnih devet stopinj, brez dežja. Med 648 finišerji goriškega Čezmejnega posoškega polmaratona oziroma Polmaratona mesta Gorice je bilo 99 Slovencev. Udeležba je bila nekoliko skromnejša od lanske, Slovenci so bili podobnega uspeha kot pred letom dni, ko je na stopničkah v absolutni konkurenci stala Lucija Krkoč, tokrat v vlogi navijačice za svoje kolege iz ŠD Nanos (poškodba). Sonja Roman, srednjeprogašica, udeleženka olimpijade v Pekingu leta 2008, je – kot je povedal uradni povezovalec prireditve Cesare Ballaben – v Gorici postavila osebni rekord na 21-kilometrski progi. Odločila se je namreč podaljšati svoje teke in se poskusiti prebiti med olimpijske maratonke. Tudi zmagovalec med moškimi je olimpijec. Tamas, stari znanec goriške proge, letos nekoliko spremenjene (kar bi moralo pomeniti, da vsi rekordi štejejo na novo), je bil v finišu močnejši od Mitje Kosovelja, s katerim sta večino proge tekla skupaj. Mitja (nastopil je za ŠD Nanos K2 sport) je sredi priprav na maratonski nastop v začetku aprila, ko bo lovil zadnji vlak za Rio de Janeiro, zato je bil njegov tokratni tek trening. Med deseterico najhitrejših tekačev so bili še štirje Slovenci, med katerimi je Marko Tratnik izboljšal tako lanski čas kot lansko uvrstitev (8.). Njegova sestra Petra je »pokvarila« družinsko simetrijo, namesto petega je osvojila četrto mesto, izdatno popravila lanski čas in uvrstitev (10.), čeprav je pravkar prišla iz bolezni. Tretja Slovenka med deseterico, Aleksandra Fortin, je prav tako nastopila solidno, kljub zdravstvenim težavam. Ob rob goriškega polmaratona z vsega spoštovanja vredno tradicijo moramo zapisati še eno nespodbudno ugotovitev. Pred leti je bil ta polmaraton trdno zapisan v pokalu Primorski pokalni teki, takrat je bil del tega pokala tudi nabrežinski polmaraton (to je bilo odprto prvenstvo Primorske). Ta prostor je eno leto (2008) živel tudi s slovensko-italijanskim pokalom malih maratonov pod medijskim sponzorstvom Primorskih novic. Zdaj so te čezmejne tekaške vezi samo še zgodovina, edini, ki na naši strani še skrbijo za tovrstno sodelovanje, so člani ŠD Mark iz Šempetra; tudi letos so poskrbeli za varovanje proge na slovenski strani. Padec fizične meje je očitno na tekaške organizatorje deloval negativno, njihov občutek za tekaško solidarnost ne glede na državno pripadnost je izhlapel.
Izidi:Moški absolutno:
4. Janez Mulej (AD Hitrost) 1:10:42, 5. Marko Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:12:09 ... 8. Martin Ocepek (AK Domžale) 1:14:22 ... 10. Nejc Lokar (ŠD Nanos K2 sport) 1:14:38. Ženske absolutno:
4. Petra Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:24:33 ... 6. Aleksandra Fortin (US Aldo Moro) 1:26:37. Zmagovalca znotraj svojih starostnih kategorij sta bila ob Sonji in Aleksandri še Sergeja Lipušček (DLT Filipides) in Boštjan Švab (AK Radovljica). Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
3. Šmarski kros | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 28 02 |
S tretjo izvedbo Šmarskega krosa, ki so ga v nedeljo, 28. februarja 2016, pripravili vaščani Šmarij pri Sežani in društva Kras S.O.S., pod taktirko Stojana Rodice, se je iztekla deseta sezona Primorskih pokalnih krosov. Udeležba v Šmarjah je bila množična, našteli smo 178 tekačev vseh starosti. Dogovori, kdaj bo podelitev priznanj najboljšim tekačem v skupni razvrstitvi, še potekajo. Tudi tokrat so organizatorji poskrbeli za to, da tekačem, odraslim in mladini, ni bilo dolgčas, saj so jim na progo postavili ovire (od tod neuradno ime tega krosa Stiplčezbale). Za udeležence so poskrbeli podobno gostoljubno kot pred tem že organizatorji v Vrtojbi, Kamnjah in Batujah, na progah različnih dolžin, od 300 do 8000 metrov, pa se je kar iskrilo od borbenosti. Tako kot na zadnjih dveh krosih je bilo najzanimivejše merjenje moči med člani (8000 m). Zmagal je Tržačan Simone Spessot s časom 28:26, v konkurenci članic (6000 m) pa je bila najhitrejša Breda Škedelj iz Šentjerneja s časom 24:19. Večina skupnih zmagovalcev te zime je svoj primat potrdila tudi na četrtem nastopu. Izidi (zmagovalci)Fantje 2009 in mlajši: Luka Močnik (Tolmin) Zmagovalci PPK 2015/2016Fantje 2009 in mlajši: Luka Močnik (Tolmin) Vsi izidi so na povezavi.
Start starejših moških kategorij in žensk.
Med mladinci je Postojnčan Jaka Grže (v sredini) ciljno črto prečkal pred Žanom Žepičem (desno) in Simonom Savičem.
TB |
|
|
|
|
|
3. Tek na Sabotin | |
|
SOLKAN 27 02 |
Ekipa Mihe Repiča je ob sodelovanju DLT Filipides v soboto, 27. februarja 2016, tretjič pripravila gorski tek na Sabotin, drugi v letošnjem letu, sicer pa tretji za članske točke PGT 2016. Na cilj sta po nekoliko spremenjeni progi (3950 m, 480 v/m), tokrat v prvem delu po urejenem asfaltu kolesarske steze Solkan-Plave, v zgornjem delu pa mimo ostalin soške fronte, najhitreje pritekla bratsko-sestrska naveza Marko in Petra Tratnik, oba iz podnanoškega tekaškega kluba. Marko je popravil lanski rekord proge Roka Bratine. Na progo se je pognalo kar 110 tekačev, od tega jih je skoraj tretjina prišla iz Italije. Vreme tokrat ni prizaneslo tekačem in organizatorju, saj je celotno progo deževalo, tako da je drseča podlaga zelo strm vzpon naredila še težjega. Pravega vzpona je sicer le za 1,5 kilometra, a je ta zato toliko bolj strm. Marko, ki je lanski rekord popravil kar za 45 sekund je na vprašanje, ali je celotno progo pretekel, slikovito odgovoril: »Še hoditi je ponekod težko,« nato pa je dodal, da mu je šlo na progi zelo dobro in da je bil vseskozi v ospredju. Na zmagovalnem odru sta mu družbo delala Uroš Vodopivec na drugem in Tomaž Ferjančič na tretjem. Tomaž se pripravlja na 50-kilometrsko preizkušnjo vipavskega traila. V ženski konkurenci se je zmage veselila Petra Tratnik, ki je na vprašanje, kako ji je šlo na progi, dejala: »Na ravnini in v prvem delu vzpona mi je šlo kar dobro, kasneje pa ne tako. Ko te na tako strmem vzponu zabije, je težko spet nadaljevati v istem tempu.« Druga je bila lanska zmagovalka Ana Čufer, tretja pa Mihaela Tušar. Tek na Sabotin se odvija na bojišču prve svetovne vojne, ene najbolj krvavih bitk v zgodovini, ki se je na naši zemlji odvijala pred 100 leti. Na progi nanjo spominjajo strelski jarki in kaverne, po katerih poteka proga. Prvi trije absolutno so prejeli tudi lične skulpture, v spomin na 12 soških bitk. Miha Repič je za LT takole komentiral tekmo: »Ker je treba imeti vedno vsaj nekaj malega samokritike in pošteno priznati napake, večje ali manjše, se moram seveda najprej opravičiti vsem tekmovalcem, ki so imeli težave pri navigaciji skozi kaverne. Ne bo se ponovilo. Sicer je organizacijska ekipa reševala številne težave, od prve minute, dež nam je pošteno prekrižal načrte. Kaže, da tekmovalcem malo manj, saj je padel rekord proge, kljub nekaj dodatnim metrom skozi kaverne. Zahvaljujem se vsem udeležencem z obeh strani meje in seveda tudi ostalim prijateljem, ki so pomagali pri organizaciji in ponesli glas o teku na Sabotin daleč naokoli. Stkala so se nova prijateljstva, tekaška druženja, čudoviti trenutki, in verjamem, da jih bomo imeli naslednje leto še več«. Naslednji tek iz serije PGT 2016 bo Gradiški gorski tek, ki ga bodo Vipavci (TD Burja) pripravili na velikonočni ponedeljek, 28. marca, za odrasle in mladino. Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Marko Abram Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejše ženske na Sabotinu: Mihaela Tušar, Petra Tratnik, Ana Čufer (z leve).
Matej Kolenc |
|
|
|
|
|
2. Valentinov tek na Kokoš | |
|
LIPICA 13 02 |
Tradicijo tekov na Kokoš, ki so jo doslej negovali člani ŠD Kraški tekači, nadaljujeta družba Astraea Tours in tržna znamka Kras na dlani. Lani so prvič pripravili Valentinov tek dvojic, letos pa so svojo ponudbo tekov še obogatili in se vključili v Primorske pokalne teke. Teklo je 125 tekačev in tekačic, ob njih pa še 17 parov tekač-pes. Vreme tisti konec tedna ni bilo ravno obetavno, vendar na dan teka ni deževalo – ob koncu prireditve se je celo za nekaj minut prikazalo sonce. Je pa dež dodobra razmočil prvotno začrtano progo med mejnim prehodom (start je bil pri igralnici Astraea) in vrhom Kokoši, tako da so se organizatorji vrnili na klasično progo, speljano vseskozi po gozdni cesti. Višinska razlika je ostala enaka, 266 metrov, dolžina pa se je skrajšala s 3440 na 3200 metrov. Tako so tudi doseženi časi omogočili primerjavo s prejšnjimi teki. Čeprav celovite statistike dosežkov dosedanjih tekov na Kokoš ni na voljo, je mogoče zapisati, da najboljša dosežka Petre in Marka Tratnika (na Kokoš sta tekla prvič) nista tudi rekorda. Od Petre je bila lani za šest sekund hitrejša Daniela Da Forno, od Marka pa so bili na prvih tekih hitrejši gorski tekači, ki so zmogli čase okrog 12 minut, kot nam je povedal dolgoletni vodja teh tekov Niko Dolgan. Tačas najboljši družinski tekaški par na primorskih tekih je s Kokoši odšel s pozitivnimi vtisi, tek je bil v primerjavi z drugimi, na katerih običajno nastopata, krajši, vendar tekaški. Zahteval je tudi maksimalen napor, in Marko, ki včasih za zmago ne gre do skrajne meje, je tokrat dal vse od sebe (in s hitrostjo presenetil snemalca Ljudstva tekačev na cilju). Med moškimi v absolutni razvrstitvi ni bilo presenečenj, razen izredno hitrega Taneja Faturja iz Ribnice, letnika 2006 (!), ki je za zmagovalcem zaostal le slabe štiri minute in se uvrstil na 16. mesto. Rosno mladi tekač se doslej s tekom ni posebej ukvarjal, kot smo izvedeli ob podelitvi priznanj, začenja pa trenirati v Ribnici tamkaj dodobra zasidrani triatlon. Med ženskami je Petri sledila gorska tekačica Kristina Mamič, tretja pa je bila pretežno ravninska tekačica, še ena Kristina, Bele. Pripravili so tudi razvrstitve v kategorijah Valentinovih dvojic, tako kot lani za valentinovo, ko je Astraea debitirala na Kokoši, dodali pa tek s psi – slednji so poskrbeli, da je nekaj tekačev na cilj prišlo v boljšem času kot Marko Tratnik. V tej kategoriji sta bila zmagovalca Žan Žepič s psičko Danielo, med dvojicami pa sta prvo mesto zasedla Simon Strnad in Anej Likar. Anej je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje za najboljši čas v teku na 511 stopnicah Nabrežine, tudi v organizaciji Astraeae. Organizatorju je uspelo prireditev izpeljati brez večjih težav, nekoliko se je zatikalo pri pripravi izidov in razglasitve, startno listo so zaključili (pre)zgodaj, udeleženci iz Slovenije in Italije pa so domov odhajali zadovoljni in prihodnje leto je verjetno pričakovati še obilnejši odziv. Tudi zaradi profesionalne promocijske akcije prek elektronskih medijev. Pri izidih naj opozorimo na to, da so organizatorji PGT letos uvedli nekaj sprememb, med njimi novo najstarejšo moško kategorijo.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Primorski pokalni teki 2016 | |
|
PRIMORSKA 11 02 |
Po tem, ko je vlogo koordinatorja Primorskih pokalnih tekov prenehal opravljati Marko Peric iz DLT Filipides, so se organizatorji PPT dogovorili, da koordinacijo prevzame Marjan Tavčar iz TD Bistrc, skupaj s Petrom Domevščkom in Robertom Mikužem. Dogovorjeno je, da letos v okviru PPT 2016 izpeljejo 16 tekov, od tega tri primorska prvenstva.
Podatki o PPT 2016 bodo objavljeni na spletni strani TD Bistrc (povezava), izidi posameznih tekov pa tudi na spletni strani DLT Filipides (povezava).
VJ |
|
|
|
S prevzemom koordinacije PPT od DLT Filipides stopa v ospredje Tekaško društvo Bistrc, ki bo letos devetič pripravilo svoj tek na Črnih njivah.
|
|
10. Batujski kros | |
|
BATUJE 06 02 |
Organizatorji iz Kulturno prosvetnega društva Batuje, ob sodelovanju gasilcev in drugih sovaščanov, so 6. februarja 2016 zaokrožili prvih deset krosov in ob tej priložnosti prejeli priznanje vodstva Primorskih pokalnih krosov. Tekel je 101 tekač, najzanimivejša je spet bila tekma članov, ki jo je dobil Rok Puhar. Vreme je bilo prijetno, za nekatere še pretoplo, denimo za Roka Puharja, in tudi veteranu Vladimirju Saviću ni bilo hladno, ko se je na progo podal v tekaški majici brez rokavov, da o kratkih hlačkah niti ne razglabljamo. Proga, tipična za kros, razgibana, a brez večjih višinskih razlik, je bila prijetno mehka, brez blata, edino zadnjih nekaj deset metrov asfalta je bilo motečega za tekače s šprintaricami. Tudi tokrat je mladina tekla brez plačila startnine, od odraslih tekačev so zbirali prostovoljne prispevke, nihče pa ni ostal brez okusne pašte in drugih, za primorske teke običajnih okrepčil. Ker je batujski kros vedno okrog pusta, je bilo sem ter tja videti kakšno šemo in vaške žene so ob tej priložnosti ponudile domačih slaščic. Udeležba je bila podobna tisti iz Kamenj teden dni pred Batujami, tokrat so bile za nekaj izostankov krive priprave ŠD Nanos v Novigradu. Tako kot v Kamnjah je bila najzanimivejša tekma članov, a s še močnejšo zasedbo mladih, perspektivnih tekačev: tačas najhitrejši Slovenec na daljših progah Rok Puhar, vrstnika Jan Samide in Rok Bratina (zmagovalec v Kamnjah), še malo mlajši Kristjan Grunfeld, družbo pa jim je delal »veteran« Uroš Vodopivec. 8000-metrske proge so se najprej lotili v skupini, Puhar je prevzel pobudo, v drugem od štirih krogov nekoliko povlekel in zadnja dva kroga obdržal zanesljivo vodstvo. Samide na cilju za njim ni veliko zaostal, Bratina je pogrešal kakšen zahtevnejši vzpon in končal na tretjem mestu, pet sekund pred Grunfeldom, Vodopivec pa je za slednjim zaostal za debelo minuto. Puhar je za LT povedal, da je šele začel priprave, v Batujah je tretjič, ta proga pa mu je zelo všeč (na videu je nekoliko daljši pogovor z njim). Po tekmi na prvem Batujskem krosu, pred devetimi leti, ki je spominjala na državno prvenstvo, je bila to najmočnejša tekma članov na tej progi. Med članicami je nastopila Štajerka, 20-letna Mateja Pokrivač, ena najhitrejših Slovenk na srednjih progah, in na 6000-metrski progi zmagala, tri sekunde pred najhitrejšo mlajšo veteranko Aleksandro Fortin, ki je zadnje čase redkeje vidimo na primorskih tekih, pogosteje pa nastopa po Italiji. V Batujah si je končno zmago v pokalu priborilo sedem tekačev in tekačic: Zala Lenarčič (letnik 2008), Natan-Maj Poženel (2003), Ema Rodman (2004), Barbi Melihen (2002), mladinka Tanja Žgajnar, članica Neža Vrečar in veteranka Tina Mavrič. S po štirimi zmagami so bili v Batujah najuspešnejši člani TD Bovec in ŠD Nanos. Medalje in pokale je delila domača šampionka Lucija Krkoč (tačas zaradi poškodbe ahilove tetive ne teče). Zadnji kros te zime bo v Šmarjah 28. februarja 2016.
Izidi (zmagovalci):Fantje 2009 in mlajši: Aljaž Novosel (TD Bovec) Vsi izidi so na povezavi.
Na teku članov na 8000 metrov se je srečala skupina odličnih mladih slovenskih tekačev različnih specialnosti. Z leve: Rok Bratina, Kristjan Grunfeld, Jan Samide, Rok Puhar.
Maškara je spomnila na čas hipijev.
|
|
|
|
|
|
Seznam Primorskih gorskih tekov 2016 | |
|
KAMNJE 02 02 |
Na spletni strani Primorskih gorskih tekov (povezava) je objavljen seznam tekov, ki predstavljajo letošnji pokal Primorskih gorskih tekov. Na njem je 21 tekov, istih kot lani, od tega bo – dobra novica – kar na enajstih tekla tudi mladina. Med novostmi je tudi posebna tekma za prvenstvo PGT. V Kamnjah pri Ajdovščini so se organizatorji primorskih in (nekaterih) gorenjskih gorskih tekov, vključenih v PGT, v januarju dogovorili o sezoni 2016. Lani so pripravili 21 tekov, ki se jih je v povprečju udeleževalo 70 imetnikov stalne startne številke, pogoju za sodelovanje v točkovanju pokala. Tudi letos nameravajo izpeljati 21 tekov, spremembe pa so v organizatorju teka na Kokoš (pa tudi proga bo letos nekoliko drugačna) in terminu hrvaškega teka na Učko. Največja gneča bo v maju, trije majski vikendi bodo ponudili kar pet gorskih tekov. Koordinatorji pokala so skušali teke prerazporediti, vendar se je izkazalo, da to ni mogoče. Novost je uvedba prvenstva PGT. Tek KBK v Kopačnici bo ob običajnem točkovanju predstavljal tudi prvenstveno tekmo PGT. Tekmovali bodo samo v absolutnih kategorijah moških in žensk, in to zgolj imetniki stalnih startnih številk, pokale pa bodo razdelili na zaključni prireditvi PGT 2016 v Gaberju. Skrajšali so tudi rok za vlaganje pritožb. Koordinator pokala Klavdij Čendak je za LT povedal: »Lanska sezona je bila uspešna in prepričan sem, da bo najmanj tako uspešna tudi letošnja.« Primorski gorski teki 2016 so:
Koordinator PGT: Klavdij Čendak, tel. 031/657-952; priprava izidov in razporeda tekov: Ivo Kete, tel. 040/203-026; e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; spletna stran: www.primorskigorskiteki.si.
VJ |
|
|
|
Na Črno prst bo letos prvič tekla tudi mladina. Posnetek je z lanske tekme.
|
|
10. Kamenjski kros | |
|
KAMNJE 31 01 |
Kamenjci so 31. januarja 2016 z izvedbo svojega zimskega krosa brez velikega pompa proslavili desetico in iz rok koordinatorja Primorskih pokalnih krosov Mira Vogriča prejeli priznanje za svoje delo. Njihov način izpeljave tekmovanja, mešanica resnega tekmovanja, humorja in pristne domačnosti, je tekačem všeč in je postal zaščitna znamka Kamenj. Tokrat smo bili priča lepi, kakovostni tekmi v članski konkurenci, zmagal pa je mladi up slovenskega teka Rok Bratina. Na drugem iz serije štirih krosov te zime se je v Kamnjah pod Čavnom, pri mogočnem hrastu, od katerega se gledalcem ponuja čudovit pogled na tekaške proge, je sodelovalo 106 tekačev, ob Primorcih še Gorenjci in Ljubljančani. Najuspešnejši so bili tekači ŠD Nanos s šestimi zmagami, z eno manj jim je sledilo TD Bovec, za katero je prvič tekel Rok Bratina iz Tolmina. Zmago je posvetil svojemu novemu klubu in njegovemu predsedniku Vasji Vitezu. Za Roka je bil kamenjski nastop dobrodošel trening za kasnejše tekme, med katerimi je tudi nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Podbrdu. Mladi tolminski tekač pa že tudi gleda daleč naprej, eden od njegovih ciljev je nastop na olimpijskem maratonu. Najlepša tekma je bila med člani na 8000 metrov, kjer sta bila ob Roku na startu tudi Marko Tratnik in domačin Uroš Vodopivec, oba že z izkušnjami iz državne reprezentance. Uroš je kmalu zaostal za Markom in Rokom, ki sta potem dolgo tekla skupaj, nato pa je Rok pospešil in nekaj metrov pred ciljem zmago proslavil s poskokom. Videti je bilo, da je na progi porabil le del moči in da je rezerve še kar nekaj. Marko je bil drugi, Uroš pa tretji. Markova sestra Petra se je na 6000-metrski progi odločila za solo tek, potem ko ji je veteran Simon Strnad ušel, soimenjakinja iz Radovljice in drugi veterani pa niso tekli dovolj hitro. Petrina hitrost je bila impresivna, na cilju je zaostala samo za Simonom, nato pa je nadaljevala in progo izkoristila za dodatni trening – odtekla je le malo manj kot polovico maratona. Na cilju je povedala, da je večina njenega treninga v minulih dneh predstavljal smučarski tek; progo so si pripravili kar sami, nad Colom. Podobno kot Petra je smučarske čevlje, in sicer za alpsko smučanje, na krosu »čutila« Ljubljančanka Tea Obrč, druga med veterankami, za nogometašico Tino Mavrič. Tretji kros bo v Batujah že to soboto, 6. februarja.
Izidi (zmagovalci):Fantje 2009 in mlajši: Miha Valič (OŠ Dobravlje) Vsi izidi so na povezavi.
Ema Rodman je bila med tistimi zmagovalci Kamenj, ki so zmagali že v Vrtojbi.
VJ |
|
|
|
Mark Žgur je povedel takoj na začetku in vodstvo ohranil do cilja.
|
|
Bovec maraton: maraton visečih mostov in smaragdov | |
|
BOVEC 29 01 |
V Bovcu so 16. novembra 1980 organizirali prvi rekreativni maraton v Sloveniji, 18. septembra 2016 pa bodo izpeljali Bovec maraton, s katerim nameravajo nadaljevati maratonsko tradicijo Posočja. Prijave že sprejemajo, podrobnosti so na voljo na povezavi. Organizatorji Bovec maratona (BM), ki delujejo v okviru Tekaškega društva Bovec, so 29. januarja 2016 v Bovcu novinarjem predstavili tekaško prireditev Bovec maraton, s katero bodo nadaljevali tradicijo prvega rekreativnega maratona v Sloveniji. Predsednik TD Bovec in organizacijskega odbora Vasja Vitez je opisal tekaško zgodovino Bovškega in razgrnil načrte BM, ob tej priložnosti pa so tudi podpisali pogodbe o podpori sponzorjev tega dogodka. Pobudnik in organizator prvega slovenskega maratona Anton Komac je pripovedoval o tem, kako je nastal ta maraton. Sam je tekel na maratonih v tujini, v pogovorih s kolegi pa se je začel spraševati, zakaj ne bi maratona pripravili tudi doma. V Športnem društvu Čezsoča so se lotili dela in maraton tudi izpeljali. 16. novembra 1980 sta bili progi (42 in 21 kilometrov) ledeni, za tekače zelo težavni. Teklo je 20 maratoncev, polmaratoncev pa je bilo 18. Start in cilj sta bila pred hotelom Kanin. Rediteljev je bilo premalo, tako da so tekači krajšali progo in so prvi ciljno črto prečkali v manj kot dveh urah. V naslednjih petih letih so (bolje) izpeljali še pet maratonov, v tistih letih so maratone prirejali še v Kranju in Radencih. Potem pa je Bovčanom (in Kranjčanom) zmanjkalo energije, Radenci pa so z maratoni nadaljevali in njihov tek še kar živi. Komac je povedal, da se je tradicija Bovca prekinila takrat, ko je predlagal, da bi bil start teka v Čezsoči (kjer ima svoj lokal; pripravljen je bil tek sofinancirati), v takratnem organizatorju, Smučarskem klubu Kanin, pa se s tem niso strinjali ... Kaže, da bo tokrat drugače, da bo Bovško združilo moči, od občine, ki bo pomagala organizacijsko in finančno, prek številnih organizacij, društev in združenj, do domačega gospodarstva. Predstavniki podjetij so s podpisi pogodb potrdili svojo odločenost, da sodelujejo in pomagajo pri izvedbi najpomembnejše letošnje prireditve v občini. Vitez je povedal, da želijo z BM podaljšati turistično sezono, gostom od drugod pokazati vse bogastvo neokrnjene narave in poskrbeti za dodatno promocijo svojega kraja. Maratonska proga zaradi približno 400 metrov vzponov ne sodi med najlažje (pa niti med najtežje ne), bodo pa pogledi na vršace, smaragdne vode Soče, slapove, viseče mostove in spomenike burne tamkajšnje zgodovine zagotovo na tekače delovali pozitivno. Maratonci bodo nekajkrat prečkali viseče mostove (v hoji, ne teku!), kar polovica njihove proge pa bo speljana ob Soči. Organizatorji bodo pripravili še polmaraton (21 kilometrov) in popolnoma ravni osemkilometrski »Fun run«, tek za zabavo. Start in cilj vseh tekov bo v središču Bovca. Dan prej, 17. septembra, bodo pripravili teke za mladino, dodali pa bodo bogat spremljevalni program in izdatno ponudbo domače kulinarike, napovedujejo. BM ima že nekaj ambasadorjev, ki se jim bodo pridružili še nekatere znane osebnosti iz športa. Med njimi so Rok Bratina, mladi tekač iz Tolmina, po novem član TD Bovec, ter Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik. Vsi trije so tudi ambasadorji Istrskega maratona, s katerim BM že nekaj časa sodeluje. Predlani je Ljudstvo tekačev izpeljalo štafetni tek med Bovcem in Koprom, takrat so primorski tekači bovško maratonsko tradicijo v pripravah na Istrski maraton popeljali k morju, nekaj dni pred septembrskim BM pa bodo štafeto izpeljali v obratni smeri; podobno kot tačas v pripravah na tretji primorski maraton (Primorska ima še Gorski maraton štirih občin) v Bovec potujejo izkušnje prvih dveh istrskih maratonov. Organizatorje je v Bovcu pozdravil predstavnik Istrskega maratona in jim zaželel »ravno toliko tekačev, kot si jih želijo«, ob tem pa jim zaželel kar najmanj težav pri izvedbi. Bovčani si želijo, da bi pri njih teklo vsaj tisoč tekačev, zanje bodo odlično poskrbeli, prireditev naj bi postala tradicionalna. Prijave so že začeli sprejemati, prvi je prijavnico – kar v prostoru, kjer se je odvijala tiskovna konferenca – izpolnil Rok Bratina. Proge za tekače, po asfaltu in makadamu, bodo v naslednjih mesecih še dodatno urejali, na voljo bodo tudi za pohodnike in kolesarje. Tudi sicer bodo v času BM Bovčani obiskovalcem, tekačem in njihovim spremljevalcem ponudili številna doživetja za zanimiv, ne samo tekaški konec tedna. V Sloveniji tačas prirejajo pet maratonov: Ljubljanskega, Istrskega, Maratona treh src, maratona v okviru ultramaratona Celje-Logarska dolina, Gorski maraton štirih občin (ki bo letos veljal tudi za svetovno prvenstvo). Bovec maraton bo torej šesti slovenski maraton, ki ga bodo izpeljali letos. Polovico slovenskih maratonov pripravljajo na Primorskem.
Vasja Vitez predstavlja trase tekov BM.
Rok Bratina je (v družbi nekaterih predstavnikov sponzorjev) izpolnil prvo prijavnico za maraton. VJ |
|
|
|
Del omizja bovške tiskovne konference. Drugi z leve sedi Anton Komac.
|
|
2. Briški polmaraton | |
|
CAPRIVA, KOPRIVNO 24 01 |
Društvo Gruppo marciatori Gorizia je 24. januarja 2016 v kraju Capriva del Friuli (slovensko: Koprivno) drugič pripravilo polmaraton, ki nadaljuje tradicijo polmaratonov iz Medee. Med Slovenci sta se najbolj izkazala Jana Kotar Ilijaš in Mirko Janjatovič s četrtima mestoma v absolutni razvrstitvi. Briški mali maraton (pravilneje bi bilo polmaraton), kot bi tek lahko poslovenili, je privabil nekaj več udeležencev kot lani, zabeleženih je 433 finišerjev (lani 411), med katerimi je bilo 33 Slovencev, kar pa je nekaj manj kot lani. Tudi na stopničkah je bilo manj slovenskih tekačev, najboljša sta ostala tik pod njimi, na četrtih mestih. Lanska sezona Jane Kotar Ilijaš je bila odlična, kaže pa, da niti letošnja ne bo slabša. Predsednica DLT Filipides je četrto mesto v absolutni konkurenci osvojila z novim osebnim rekordom. Obojega se je veselila, za LT pa je povedala, da se konec februarja odpravlja v Tokio, na svoj peti od šestih velikih svetovnih maratonov. Seveda so ti zimski dnevi napolnjeni s številnimi kilometri, med katerimi so bili nedeljski med najlepšimi. Proga, speljana med vinorodnimi griči, ravno prav razgibana, je Jani zelo všeč, nad njo pa je navdušen tudi četrtouvrščeni, visokorasli Mirko Janjatovič. Dejstvo, da doslej še ni bilo veliko snega, zaradi česar je laže trenirati, tudi njemu in njegovi gorenjski druščini gre na roko. Njihov spomladanski cilj je Banka Koper 3. Istrski maraton, pogosto pa se bomo videvali tudi na drugih primorskih tekih. Kljub gorenjski odpornosti na mraz je bila temperatura ob startu tudi zanje nizka, okrog ničle, vendar se je do cilja kar prijetno dvignila. Edi Sorgo iz Seče je imel daljšo tekaško pavzo in ni pričakoval dobrega časa, potem pa ga je potegnilo naprej in na svežino je odtekel "najlepši polmaraton od vseh", na katerih je bil doslej, je povedal. Presenetljivo, sicer obvezni "muskulfiber" tokrat ni bil tako hud. Zagotovo je tudi čudovita narava Collia, italijanske strani Brd, delovala spodbudno, in vsi tekači, s katerimi smo govorili, so ta polmaraton pohvalili. Seveda je k temu prispevala tudi dobra organizacija in prijaznost organizatorjev, lani tudi prostovoljcev na eni od okrepčevalnic BK2IM v Izoli. Na stopničkah za absolutno najboljše sicer ni bilo Slovencev, je pa na tretjo stopila naša znanka, Litovka Alionka Kornijenko, ki teče za klub Atletica Buja. Naj kot zanimivost dodamo, da sta prvi in drugi najhitrejši, oba Burundijca, ki živita v Italiji, letnika 1990, nekoliko zamudila na start, vendar do cilja pridelala pet in več minut prednosti pred konkurenco. Zmagovalec Pierre naj bi si, po navedbah povezovalca prireditve Cesareja Ballabena, žive enciklopedije tekaških podatkov, že zagotovil startno mesto na olimpijskem maratonu v Rio de Janeiru, Oliver pa je en olimpijski nastop, na 5000 metrov v Londonu, že vpisal med svoje tekaške vrhunce.
|
|
|
|
|
|
Zanimivosti s tekaških delavnic | |
|
KOPER 17 01 |
Tudi priprave tekačev na Banka Koper 3. Istrski maraton spremlja serija strokovnih tekaških delavnic, ki jih pripravlja Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v sodelovanju z izbranimi sodelavci. Prvi dve delavnici sta postregli z zanimivostmi in koristnimi informacijami. Da pripadnikom Ljudstva tekačev olajšamo pot do njih, na tem mestu predstavljamo kratke povzetke predavanj. In seveda priporočamo udeležbo na preostalih devetih delavnicah, od katerih je večina brezplačnih. Že uvod tekaškega trenerja Urbana Praprotnika, tudi letos ambasadorja BK3IM, je bil zanimiv. V mlajših letih je sicer treniral tek na srednjih razdaljah, a se kar dolgo ni loteval prog, daljših od 10 kilometrov. Tako nepripravljen se je lepega dne odločil, da skupaj z bratom odteče logarski ultramaraton (75 km med Celjem in Logarsko dolino). Uspelo mu je s kombinacijo teka in hoje, ko pa se je po prihodu na cilj usedel, ni mogel več vstati, še ves teden po Logarski pa je hodil z velikimi težavami. Tako, zdaj vemo, da tudi mojstri včasih delajo neumnosti; to, da se moraš za daljše teke temeljito pripraviti, pa smo itak vedeli že prej. Poslušalcem je Urban položil na srce nekaj nadvse koristnih nasvetov: Ponudil je odgovor na vprašanje, ali ni morda že prekasno, da bi se pripravili na enega od treh tekov BK3IM, ki bo 10. aprila. Tekač naj opravi tri ali štiri teke na teden (trije teki na teden so tisti minimum za to, da se posameznik lahko ima za »resnega« tekača). Šest treningov je ključnih pri podaljševanju prog, trdi Urban. Kdor »obvlada« razdaljo petih kilometrov, se za 11,5-kilometrski rekreativni tek BK3IM pripravi tako, da opravi šest treningov na razdaljah 6, 7, 8, 9, 10 in 11 kilometrov. To naj bo eden od prej omenjenih treh tekov v tednu, sledijo pa naj si vsak tretji teden. Za tiste, ki so tačas pri desetih kilometrih, je ključnih naslednjih šest razdalj: 11, 12, 13, 15, 18, 21 kilometrov, tudi ti treningi naj bodo razporejeni na vsak tretji teden. Polmaratonci, ki bi radi postali maratonci, sledijo isti logiki, njihove razdalje pa so 24, 27, 31, 34, 38 in 42 kilometrov. Kdor je zamudil začetek priprav in nima več na razpolago dovolj tednov, lahko poskusi časovne intervale nekoliko skrajšati, v vsakem primeru pa ta pristop lahko uporabi za kasnejše teke. A pretiravanje ni zdravo, preveč teka lahko povzroči pretreniranost. Drugo delavnico sta z vsebino napolnila zakonca Tinkara in Gregor Ravnikar, prva internistka, specialistka za srce, drugi pa kirurg. Gregor je presenetil s trditvijo, da so v 80 odstotkih glavni nasprotniki teka zdravniki, za katere je v primeru soočanja s težavami pacientov najvarnejša izjava: ne tecite, tek vam utegne škoditi. Podrobno je pojasnil delovanje kolena, zlasti meniskusov, nekakšnih vzmeti, ki skrbijo za blaženje pritiskov na stičišču kosti in varujejo pred obrabo hrustanca. Z bolečinami v križu je križ, pomaga pa krepitev mišic, tako hrbtnih kot trebušnih; slednje so ključne za zmanjševanje tovrstnih težav. Tekači naj se zato ob teku ukvarjajo še s čem drugim, Ravnikar priporoča taj-či in pilates. Tinkara Ravnikar je avditoriju položila na srce, da naj tisti, ki se začenjajo ukvarjati s tekom, najprej obiščejo zdravnika. Tek koristi, zgodi pa se, da škoduje, in to takrat, ko ga je preveč ali ko poslabša prikrito srčno bolezen. Primeri zastoja srca med tekači so silno redki, gre za en takšen primer na 100.000 tekačev (ali še redkeje). A se je že zgodil na premierni izvedbi Istrskega maratona (BK1IM). Zdravnica ga je omenila in komentirala: »Ker je bil maraton dobro organiziran in je sledila hitra pomoč, je bilo posredovanje uspešno, za tekača ni bilo posledic in danes nima težav.« Dodajmo, da je tudi ta dogodek organizatorje Istrskega maratona spodbudil k iskanju dodatnih načinov varovanja tekačev, katerega rezultat je bila ustanovitev posebne enote za pomoč (ne zgolj zdravstveno) tekačem na progah, Petrinih angelčkov. To je prvi takšen primer organiziranja na tekih v Sloveniji. In koliko teka je varnega? Ravnikarjeva je bila zelo konkretna: varnih je 40 kilometrov teka na teden, varen je tekaški trening, ki traja med 30 in 45 minut, trikrat ali štirikrat na teden. Spodbudila je tekače: »Vsakdo z zdravim srcem lahko preteče maraton, pretečejo pa ga lahko tudi nekateri z bolnim srcem!« Za poslušalce je bila zanimiva novica, da lahko slabokrvnost izhaja tudi iz -podplatov. Stopanje na trdo namreč lahko poškoduje rdeče krvničke, ki potujejo po žilah na podplatih. Dogaja se, da mora celo odlična gorska tekačica, ki skrbi za pravilno prehrano, občasno jemati zdravila proti slabokrvnosti. So pa udeleženci tekaške delavnice ob koncu prišli do ugotovitve, da skrbeti za redne zdravstvene preglede ni prav lahko. Naš zdravstveni sistem jih še ne omogoča, poleg tega pa se zdravniška potrdila prepogosto izdaja »na pamet«, brez opravljenih pregledov. Za rekreativne, a tudi večino vrhunskih tekačev je edina razmeroma dostopna rešitev samoplačništvo, pri čemer iskanje informacij o tem, kdo sploh opravlja preglede (obremenitvene teste), sploh ni preprosto. Ena od teh možnosti je obisk ustrezno opremljenega laboratorija Inštituta za kineziološke raziskave. Vse delavnice, z izjemo ljubljanskih in novogoriške, potekajo na Srednji tehniški šoli Koper, Šmarska cesta 4, v predavalnici AMF1 – 1. nadstropje. Podrobnosti najdete na povezavi. Naslednja delavnica bo v petek, 29. januarja 2016 (17.30-19.00). Marko Roblek, ikona bosonogega teka v Sloveniji, bo predstavil svojo temo z naslovom Manj je več, Armin Paravlič pa bo govoril o medsebojni povezavi fitnesa in vadbe teka.
VJ |
|
|
|
Tekaške delavnice so dobro obiskane. Posnetek je nastal na drugi delavnici, v ospredju je Tinkara Ravnikar (medtem njen soprog Gregor predava o kolenih in križu).
|
|
Rekorder Slavnika Zdenko Filipič | |
|
PODGORJE 31 12 |
Na silvestrovo je Zdenko Filipič, doma iz Podgorja, vrh Slavnika stopil 777-ič v letu 2015 in svoje prijateljevanje s »koprskim Triglavom« zaokrožil z novim absolutnim rekordom. Doslej je največkrat vrh Slavnika v enem letu stal Orlando Nemec iz Sv. Antona, leta 2009 je zbral 507 vzponov. Pri Tumovi koči so Zdenka in njegovega 18-letnega štirinožnega prijatelja Kima dočakali prijatelji in sorodniki ter dotedanji rekorder Orlando. Povejmo, da je Orlando 22 let starejši od Zdenka, da je v zadnjem času imel nekaj zdravstvenih težav in da z njegove strani rekord 777 vzponov ni ogrožen. Bi ga pa znal popraviti sam Zdenko, tako je vsaj napovedoval pred časom, še preden se je odpravil v pokoj – takrat je govoril o tisoč vzponih. Rekorderja sta si podala roki in tako opravila »primopredajo« rekorda, Orlando pa je ob tem povedal, da je vesel, ker je njegov rekord presegel prav Zdenko. Vsi vzponi so s fotografijami dokumentirani, tako pri startu v Podgorju kot vrh Slavnika. Do Zdenka včasih pridejo neprijazni glasovi posameznikov, ki jih pri njegovih vzponih vedno kaj moti, na to pa odgovarja: »To počnem zase, in sam najbolje vem, koliko in kakšne vzpone sem opravil. Res pa je, da so vsi tudi zabeleženi na posnetkih.« Na vpisno knjigo obiskovalcev vrha se namreč ne gre zanesti; ne zaradi knjige, temveč zaradi nekaterih nevestnih »planincev«, ki trgajo liste iz knjige. Zdenko je že imel rekord Slavnika, leta 2008 se je nanj povzpel 412-krat. Po sedmih letih je rekord spet njegov. Ženski rekord ostaja tisti izpred treh let, ko je Jožica Trost iz Rodika zbrala 364 vzponov. Letos se jih je nabralo 357. Jožica ni samo daleč najpogostejša med obiskovalkami, pregled zadnjega desetletja vzponov pokaže, da so moški sicer postavljali absolutne rekorde, toda njene številke, le za malenkost nižje od rekorda, so na seznamu vsako leto, in ne bomo zgrešili, če bomo zapisali, da je gostilničarka iz Rodika vrh Slavnika prav vsak dan. Zdenko je tudi zaradi vzponov na Slavnik nekoliko zanemaril teke (pred leti je redno obiskoval primorske pokalne teke), Jožica pa se za tek ne uspe odločiti, čeprav bi ji zlasti gorski teki zelo ustrezali, in verjetno bi bila v svoji kategoriji zelo uspešna. Glavni razlog je delo v lokalu ob vikendih, ko je na sporedu večina tekov.
Novega rekorderja Slavnika ja ob koncu 777. vzpona pričakal Orlando Nemec.
Zdenko Filipič vrh Slavnika. Z njim je pes Kim, ki ga je spremljal na 340 vzponih.
Ploščice na steni koče naštevajo junake Slavnika.
O Seveda so rekordu nazdravili.
Omizje družinskih članov in prijateljev.
VJ
|
|
|
|
|
|
Junakinji 3. dobrodelnega Goricatlona Aleksandra in Sonja | |
|
NOVA GORICA 19 12 |
Trinajst organizatorjev in sponzorjev, katerih glava in motor je bil Tomi Ilijaš (Arctur), je v Novi Gorici na soboto pred božičem tretjič pripravilo 12-urni humanitarni tek Goricatlon. 34 ekip je odteklo 3997 kilometrskih krogov in zbralo 5.188 evrov, namenjenih novogoriškemu Varstveno delovnemu centru za nakup kisikove postaje. Po lanskem Goricatlonu v ledeni brozgi je letošnji tek, kljub začetni stopinji pod ničlo, potekal v prelepem sončnem vremenu, a kaže, da je to marsikaterega Goričana odpeljalo iz mesta, tako da gledalcev in navijačev ob 970 metrov dolgi krožni progi ni bilo ravno v izobilju. Sta pa padla dva rekorda, našteli so 34 ekip, eno več kot lani, odtekli pa 3997 krogov, 381 več kot lani. Zbrali so 5.188 evrov (lani 5516). Najbolj radodarne ekipe so bile GEN-I (441 evrov), Deželna banka Slovenije (351) in MIK Celje (304), najbolj tekaško razpoložene pa ŠD Nanos (191 krogov), ekipa 28. december (177) in DLT Filipides (172). Na progi sta se najbolj potrudili domačinki Aleksandra Fortin in Sonja Leskovar, ki sta sami bili ekipi Deželne banke Slovenije in Manufakture za 12 ur teka, Izolan Mitja Volčanšek je tekel štiri ure, dvakratni svetovni prvak Mitja Kosovelj je tekel dve uri in v tem času pretekel 36 kilometrov, več kot enourno etapo pa so si privoščili še Mojca Kermavnar, Valter Hvala in morda še kdo (ta imena smo uspeli razbrati iz seznama prijavljenih tekačev). Najhitrejši so v eni uri pretekli 18 krogov. Medtem ko je Sonja ultramaratonskih daljav vajena, je bil Goricatlon prvi ekstremno dolg nastop Aleksandre. Bila je izredno uspešna, saj so ji merilci iz poljanskega Timinga našteli 117 krogov, Sonji pa 102. Omenimo še zanimivost, povezano s časom. Sebastjan Polanc je svoj nastop štopal, in ko ga je končal, mu je ura pokazala 01:00:00. Izidi so na povezavi, spletna stran Goricatlona pa je na povezavi1.
Fotogalerija je na povezavi. |
|
|
|
|
|
Tekaške delavnice pred BK3IM | |
|
KOPER 11 12 |
Začenjajo se tekaške delavnice pred Banka Koper 3. Istrskim maratonom. Tu je napoved prve, ki jo bodo v Kopru pripravili v petek, 18. decembra 2015. Celoten program najdeš na povezavi.
|
|
|
|
|
|
16. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 05 12 |
Tokrat vreme ni niti najmanj otežilo izvedbe Štanjelskega teka, v soncu in pri 15 stopinjah to niti približno ni bil zimski tek. Padla sta dva rekorda, v udeležbi in na progi, prvič preizkušeni pred dvema letoma. Najhitrejši je bil Marko Tratnik, med ženskami pa je bila najhitrejša njegova sestra Petra. Po podatkih Roberta Petrovčiča, ki vodi natančno statistiko tekov, na katerih sodeluje, tudi o vremenu, tako lepega dne na Štanjelskem teku še ni bilo: sonce, 15 stopinj, brezvetrje. Ne gre se čuditi, da so organizatorji iz ŠKD Hruševica na cilju našteli kar 247 tekačev, kar je za ducat več, kot je bilo zapisano kot dosedanji rekord. Močna je bila udeležba iz Italije, spet se je potrdilo, da se Ljubljančani in Gorenjci z velikim veseljem pripeljejo na Kras. Ob primorskem klubu z največ kakovostnimi tekači, ŠD Nanos, sta med najboljšimi gospodarila še tržaški Sportiamo in ljubljanski Gibit (z zmagovalcem rekreativnega teka BK2IM Korte-Izola, tekaškim boemom Petrom Kastelicem). Peter je bil predlani najhitrejši, njegov je bil rekord proge. Letos je Peter tekel pol minute počasneje, premagal (edini) ga je Marko Tratnik, ki je tudi v dneh, ko koledar izgublja še zadnje liste, neverjetno hiter. Marko je na strmini dodal plin in Petru prevzel rekord; nova najboljša znamka na živahni devetkilometrski progi je za 17 sekund boljša. Nekdanji zmagovalec PPT Tomaž Ferjančič je bil tretji, zmagovalec PGT Simon Strnad četrti, omenimo pa še 13. mesto in kategorijsko srebro še enega nekdanjega prvaka PPT Marka Vojske, za katerega je bil to prvi tekmovalni tek po petih letih. Med ženskami je Markovo uvrstitev kopirala sestra Petra, ne sicer z rekordom (ostaja rekordna znamka 34:32 Lucije Krkoč izpred dveh let), a z zelo udobno prednostjo pred tržaško prijateljico primorskih tekov Valentino Bonanni, ta pa je bila na cilju le nekaj sekund pred nekdanjo prvakinjo PPT Sergejo Lipušček. Med zmagovalci kategorij je tudi Zdenko Lužnik, v mlajših letih odličen atlet novogoriškega kluba. Startno številko 1 je dobil, ker se je prvi prijavil, in znotraj druge najstarejše kategorije jo je uspešno ubranil. V Štanjelu je tekel Gorenjec Slavko Sitar, edini, ki je bil rojen v 30. letih prejšnjega stoletja, njegov čas pa mu lahko zavida marsikateri precej mlajši tekač. V svoji kategoriji je prvi nastop v PPT z zmago kronala Tjaša Vezovnik, odkritje X-teka v Dimnicah. Še en Koprčan je slavil med vrstniki, Jan Klemenčič, mladi srednjeprogaš, ki je tek začel s svojo običajno hitrostjo, vendar je na tako dolgi progi seveda ni uspel zadržati do cilja. Kategorijsko srebro je pripadlo še mlajšemu Tobiju Gaberščku iz Bovca, tudi obetajočemu talentu primorskega teka. Organizatorji so meritve tokrat opravili z domačimi močmi, brez težav in zamud. Za tiste, ki te informacije še nimajo, ponovimo: tačas še ni znano, kakšna bo usoda pokala PPT v prihodnjem letu; če ga bodo izpeljali, bo Štanjel ostal med njegovimi teki za sezono 2016, izide pa bodo naknadno prilagodili preskoku letnice in spremembam časovnih koordinat kategorij. Rekordna je bila tudi ponudba Kraševcev na stojnicah, na voljo je bilo veliko pridelkov in izdelkov iz tistih krajev, pridružil se jim je Dnevnik, in zdi se, da je posel cvetel. Ob tej priložnosti so razglasili tudi najboljše v letošnjem Kraškem pokalu. Zmagala sta Simon Strnad in Tina Mavrič.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina) Izidi so na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Zaključek PGT 2015 in gorski tek na Tabor | |
|
GABERJE 30 11 |
V Gaberju pri Ajdovščini so zadnjo nedeljo v novembru organizatorji Primorskih gorskih tekov pripravili zaključno prireditev sezone 2015, še pred dogajanjem v prostorih krajevne skupnosti pa so se gorski tekači pomerili v prvem teku nove sezone 2016, ki so ga izpeljali člani TD Burja z Darkom Hrovatinom na čelu. Vrh Tabora je bil najhitreje Marko Tratnik pred »ravnincem« Tomažem Ferjančičem in Simonom Strnadom, med ženskami pa je zmagala Mihaela Tušar pred Uršo Trobec in Marto Švigelj. Tek na 4,2 kilometra dolgi progi s toliko metri vzpona, kolikor je dni v letu, pa še s 118 metri spusta, je prvi, ki so ga gorski tekači vknjižili na račun sezone 2016, sicer pa je naslednja sezona še v pripravi. Šestnajsta sezona PGT si zasluži, po oceni koordinatorja PGT Klavdija Čendaka, pozitivno oceno. Bile so težave, kot vsakokrat, a so jih premagovali, na koncu pa arhivirali 21 lepih, odlično organiziranih tekov, med katerimi je bil prvič tudi hrvaški Učka vertikal. Pogoj za priznanje udeležbe in praktične nagrade je izpolnilo 15 tekačic in 40 tekačev. Z vsemi pretečenimi teki je na vrhu seznama Simon Strnad. Na odru je povedal, da je v sezoni odtekel približno 90 tekov, za LT pa je dodal, da bo v naslednji sezoni zaradi grožnje poškodb moral število nastopov zmanjšati. Po 19 tekov sta zbrala Mihaela Tušar in Slavko Prezelj, 18 jih ima Sandi Furlan, po 17 Urša Trobec in Valentina Čufer ... Udeležbo slovenskih tekačev so obogatili Italijani, ki znajo uživati v našem gorskem okolju, čudovitih progah in gostoljubju organizatorjev. Največ nastopov med njimi sta zbrala Spartaco Brizzi (16) in Giorgio Turel (13), Spartaco je ob tem osvojil še pokal za drugo mesto v veteranski kategoriji. Med absolutno najboljšimi je nekaj sprememb v primerjavi z lanskim letom. Trojica moških je doživela eno spremembo, ob istem zmagovalcu je na drugem mestu Boruta Malavašiča zamenjal Anej Likar. Pri ženskah tokrat med trojico ni Ane Čufer in Marte Švigelj, mesti pri vrhu sta si izborili Urša Trobec in Marta Šorli, Mihaela pa je z drugega mesta skočila na prvo. Veteranke so tako prevzele monopol na stopničkah. Boj je bil ostrejši kot lani, o tem pričajo majhne razlike v točkah in visoki točkovni seštevki enajstih najboljših tekem, kolikor jih je štelo za končni izid. Na seznamih stalnih udeležencev pokala sta tista z najmanj eno tekmo 202; 122 je odraslih, 88 pa mladih. Ob dobri kondiciji, ki jo kažejo teki odraslih, je podoba mladinskih tekov bistveno manj spodbudna. Pogoj za uvrstitev med prve tri v kategoriji, za to so potrebni najmanj trije nastopi, je izpolnilo samo pet mladih tekačev. Če kam, potem bi bilo dobro več energije in načrtnosti vložiti v mladinske teke. Zaključna prireditev je bila v slogu predhodnih, kot povezovalec se je ponovno izkazal Klavdij Čendak s svojim humorjem. Najzvestejši privrženci pokala so dobili trenirke, manjkalo ni niti drugih praktičnih nagrad, ki jih je pomagala deliti predsednica koprske športne zveze Sonja Poljšak, na koncu pa so si privoščili prigrizek in razrezali torto.
Izidi:Tek na Tabor:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) PGT 2015:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar Izidi so na povezavi.
Video Katje Furlan je na povezavi. VJ |
|
|
|
Stran 20 od 32
