|
|
Gorski maraton treh dolin | |
|
MOJSTRANA 01 07 |
V organizaciji PD Dovje-Mojstrana (beri: Anica Teraž Žavcer in Franci Teraž) so 1. julija 2017 po treh dolinah (Krma, Kot in Vrata) ter strminah okrog Triglava izpeljali Gorski maraton treh dolin (GM3D). Zaradi neugodne vremenske napovedi so traso skrajšali, namesto 50 so gorski tekači tekli 40 kilometrov. Na cilju so našteli 48 tekmovalcev, od tega tri ženske. Zmagala sta Franci Volkar in Anja Klančnik, vendar gre izide jemati z rezervo. Proga namreč vsaj na enem mestu ni bila dobro označena, zato je veliko tekačev po nepotrebnem izgubljalo tako čas kot energijo. Anže Šenk in Simon Strnad, ki sta bila takrat na čelu, sta (po navedbah Bojana Ambrožiča) izgubila vsaj 20 minut. Med najhitrejšimi je pravo pot ubral Franci Volkar, nedavni zmagovalec 31-kilometrskega trejla Milanja (Ilirska Bistrica). Primorski gorskotekaški prvak Simon je končal na četrtem mestu. Oče maratona Franci Teraž je – tako kot številni sotekmovalci – ubral napačno pot, končal je na šestem mestu, super veteran Milan Šenk (letnik 1956) pa je bil dvanajsti, deset mest za sinom. Med ženskami je bila konkurenca okrnjena. Mlajša Anja je bila za dobrih deset minut hitrejša od veteranke Urše, superveteranka Marjetka, Milanova vrstnica, pa se je tudi izkazala. Prvi GM3D so izpeljali leta 2015.
Izidi:Moški, absolutno:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Niti Franci Teraž se ni uspel izogniti napaki na progi.
Milan Šenk, najviše na seznamu uvrstitev tekačev, rojenih v 50. letih.
Urša Trobec je bila druga.
Marjetka Vrhunc.
VJ, foto: Miha Rekar |
|
Zmagovalec Franci Volkar - Fric.
Zmagovalka Anja Klančnik.
Simon Strnad je končal tik pod stopničkami.
|
|
10. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 25 06 |
Na praznični dan so člani SSK Ponikve pripravili svoj deseti tek. Tako kot lanskega (dež) ga je zaznamoval poseg narave, ki je demonstrirala svojo moč, vendar so jo tekači odnesli brez posledic. Zmagala sta Simon Strnad in Mihaela Tušar, ki sta vrh stopničk stala že lani. Jubilejnega teka, izpeljali so ga po običajni proceduri, se je udeležilo 76 tekačev (lani 61). Nekaj jih je dan prej teklo v Kobaridu, nekateri so še prihajali k sebi po gorskem maratonu v Podbrdu. Osmi in šesta iz Baške grape sta v nogah še čutila ta napor, vendar jima na progi pri Ponikvah, dolgi 8,8 kilometra, s 400 višinskimi metri, ni bil nihče kos. Tokratna regeneracija za Mihaelo in Simona ni bila ravno za v učbenike, saj je prva ravno prišla z napornih priprav reprezentance na EP na Veliki planini, drugi pa je med tednom za hec skočil na vrh Triglava. Tretji mesti sta pripadli družini Frelih-Božič, tako Nina kot Jan sta se izkazala s stopničkami. Oba sta tekača in alpinista, Jan je tudi ultraš, in obema zmanjkuje časa za resnejši trening enega ali drugega; prednostna panoga so tačas otroci. Nekateri so se na progi zabavali. Ivan Sokol in Edi Benko, na primer, sta prehitevala traktor, ki ga organizatorji niso uspeli ustaviti na njegovi službeni poti, Gregor Močnik pa je med tekom fotografiral z mobilcem in ženi na cilj pošiljal fotografije. Za zanimiv spremljevalni program je poskrbela narava. Teka odraslih in mladine sta potekala v prijetnem sončnem vremenu, in tako je bilo še nekaj časa po prihodu zadnje tekmovalke v cilj. Sledilo je namreč kosilo, med katerim so organizatorji pripravljali vse potrebno za razglasitev izidov. A ni šlo vse gladko. V nekaj sekundah se je zmračilo, kot da je polnoč, prihrumela je nevihta z močnim vetrom in nalivom. Nekateri od prisotnih so še uspeli skočiti pod streho lovske koče, ne pa vsi – ti so bili v hipu premočeni. Nekaj tekačev je skočilo v avte in se odpeljalo proti dolini, kar pa je bilo – kot se je izkazalo nekaj minut kasneje – nevarno početje. Še dobro, da na teku ni bilo zelo veliko tekačev, tako so se lahko vsi zgnetli v prostore koče (stranišče je sprejelo kakšnih deset ljudi). Veter je razdejal improvizirano zaščito pred soncem, po cesti je drl hudournik, veje in sem ter tja tudi kakšno deblo so ustavljali vozila. Ni trajalo dolgo, kakšne četrt ure, je pa bilo temeljito. Temperatura je padla s 27 na 15 stopinj. Vrnitev sonca je razmere hitro normalizirala (kar ne velja za izpad elektrike). Po telefonu so začele prihajati novice o tem, kako je neurje odkrivalo strehe, jasno je bilo, da bodo na cestah problemi. Gasilci, ki so pomagali pri izvedbi teka, so odhiteli na pomoč kolegom, ki so že nekaj minut po umiritvi razmer s prometnic odstranjevali veje in debla. Tekači so pri vračanju domov dobili nazoren prikaz razsežnosti neurja, ovire so bile na cesti še vse do Nove Gorice. Podelitev priznanj pri lovski koči ni veliko zamujala. Najprej so tisti najbolj lačni pomagali prazniti posode s hrano (pašta z golažem ali vege omako), potem pa so najhitrejšim razdelili medalje in pokale. V seriji PGT sledi enomesečna pavza, v kateri si bo lahko od silnih tekmovanj odpočil celo Simon Strnad. Naslednji primorski gorski tek bo 23. julija v Jaznah, kjer bodo tekli na Bevkov vrh. Morda bodo takrat gostitelji ponudili svoje češnje, kot so jih pred leti. Na višini tisoč metrov dozorijo precej kasneje kot v Istri ...
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Jan Božič Objavljamo faksimile izidov, kot smo jih prejeli od organizatorja. Objavljeni bodo tudi na povezavi.
Trije najhitrejši moški na stopničkah: Uroš Štremfelj, Simon Strnad, Jan Božič.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
3. Kobariški tek | |
|
KOBARID 24 06 |
Kobariški tek za mladinske in članske točke PPT so člani TK Kobarid, ob pomoči še drugih domačih organizacij in društev, tretjič pripravili v soboto, 24. junija 2017. Teklo je 207 tekačev (lani 191), med odraslimi sta bila najhitrejša Robert Petrovčič in Kristina Bele. Kobariški tek je del tradicionalnega Kobariškega sejma, njegov osrednji del, dogajanje pa je še precej širše, ne zgolj tekaško, to je pravi praznik rekreacije v središču Kobarida, ki pritegne številne gledalce. Odraslih tekačev, ki so se merili na desetkilometrski progi, je bilo 69, približno toliko kot lani, smo pa našteli več otrok, kar 138 (lani 119). Poletni čas je nekoliko spremenil sestavo tekačev, ob rednih udeležencih PPT se je na progah pokazalo še nekaj domačinov, ki bi jih z veseljem pozdravili tudi na drugih tekmah primorskega pokala. Za tekače so dobro poskrbeli, dobili so tudi spominske majice. Oba zmagovalca članskega teka sta člana AK Pivka. Kristina Bele je ponovila lansko zmago, Robert Petrovčič pa se je naveličal uvrstitev tik pod stopničke in se je tokrat zavihtel prav na vrh, edini je tekel pod 40 minutami. Stopničko niže je stala njegova hčerka Rebeka, ki ji je za ovratnik dihala Polona Vetrih, lani uvrščena mesto više, a je letos tekla hitreje. Vasja Vitez, vodja bovških tekaških organizatorjev, je z drugim mestom, podobno kot Robert, dokazal, da leta niso ovira v boju za stopničke. V mladinskih kategorijah so se najbolj izkazali domačini, ob TK Kobarid s štirimi zmagami so imeli na stopničkah še nekaj svojih predstavnikov. AD Posočje v Kobarid ni poslalo vseh svojih adutov, osvojilo je tri zlate medalje. Ker tokrat Tobi Gaberšček ni tekel, lani je zmagal v svoji kategoriji in bil tretji absolutno na članskem teku, gledalci niso videli merjenja moči tega perspektivnega Bovčana in domačina Svita Kramarja Roša. PPT odhajajo na dvomesečni dopust, naslednji tek iz te serije bo Tek na Tabor za člane, v Sežani ga bodo pripravili 26. avgusta.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: - Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2010 in mlajše: Gaja Rutar (Kobarid) Vsi izidi so na povezavi.
Med najstarejšimi deklicami je slavila Marta Rot (levo). Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Podbrdo Trail Running Festival | |
|
PODBRDO 17 06 |
Festival gorskega teka v Podbrdu (PTRF) je tudi letos ponudil standardno serijo tekov, od mini teka za otroke, prek Graparskega trimčka, ki z 12 kilometri dolžine in 800 višinci niti ne zasluži pomanjševalnice, in 16. izvedbe Gorskega maratona štirih občin (GM4O), do kraljevske ultramaratonske 106-kilometrske proge Ultra Pušeljc Traila (UPT). V optimalnem vremenu, ob pregovorni prijaznosti Graparjev in njihovih sosedov, med prostovoljce pa so se tudi tokrat vpisali organizatorji Istrskega maratona, je bilo na seznamih skoraj 400 prijavljenih tekačev. Liste finišerjev štejejo 341 imen. Dolgi tekmi sta prinašali pet oziroma tri kvalifikacijske točke za ultro okrog Mont Blanca, GM4O pa je štel za točke Primorskih gorskih tekov, državno prvenstvo in Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov. Letos so bile možne prijave še na dan starta, pri čemer vrečka in personalizirana startna številka nista bili zagotovljeni. Bilo je sončno, vendar ne prevroče, zrak je bil dovolj suh, nočni dež ni preveč razmočil proge. Tem dejavnikom se je na poti v višine, zlasti proti Črni prsti, pridružil vzgon, je za LT razkril Peter Čufer, eden od prvih treh gorskih tekačev v Sloveniji, udeležencev teka na Črno prst leta 1970. Sonce je ogrevalo zrak v dolini in ga poganjalo proti vrhovom, s tem pa tekačem pomagalo pri vzponu. Številni so postavili osebne rekorde; nekaj minut je odštevalo tudi dovoljenje, da smejo tekači – za razliko od prejšnjih let – palice uporabljati na celotni trasi GM4O. Maraton je končalo 174 tekačev in 47 tekačic. Po nam znanih podatkih jih je šest zamudilo rok v Hudajužni, na najnižji točki maratona, po pretečenih 25 kilometrih. V moški konkurenci sta bitko za zmago vodila 24-letni Luka Mihelič in 30-letni Marko Tratnik, zastopnika najboljšega slovenskega in primorskega gorskotekaškega kolektiva. Za Luko je bil to prvi nastop na tej progi, kljub temu, da ni imel izkušenj, pa je odlično razporedil moči in zmagal. Marko ga je dolgo spremljal, v strmini Porezna zaostal, na spustu proti cilju pa zaostanek delno nadoknadil, a se je na koncu moral sprijazniti z drugim mestom. Tretji je bil Anže Šenk, ki je bil v Hudajužni še nekoliko bolj zadaj, tam je bil tretji Čeh Milan Janata, na koncu pa je svojih 85 kilogramov in (ocena) 190 centimetrov postavil na tretjo stopničko za absolutno najboljše. Ni presenetil, njegove sposobnosti že poznamo, dokazoval jih je tudi na letošnjem vipavskem ultra trejlu (100 km), kjer je preganjal Marjana Zupančiča in osvojil drugo mesto. Primorci so ga že vzeli za svojega, tudi zato, ker je njegovo dekle s primorskega konca. Milan je končal na petem mestu, bil je edini tujec v prvi deseterici. Tudi med ženskami je bila ena tekačica iz tujine med prvimi desetimi. Britanka Charlotte Morgan je v Hudajužni celo vodila, a v nadaljevanju nekoliko popustila in predse spustila Petro Tratnik. Končala je na drugem mestu, ni bila nezadovoljna, z nasmehom je za LT povedala: »Kar dobro mi je šlo do drugega vzpona, potem pa je prišel Porezen; tisti del proge je res težaven. Ampak končalo se je dobro, to je bil lep tek.« Petra je – tako kot Luka – na GM4O tekla prvič. In v konkurenci tačas najboljših slovenskih gorskih maratonk zmagala. Pa ne samo zmagala, dosegla je tudi najboljši ženski čas doslej, ob upoštevanju dosežkov na svetovnih prvenstvih. Rekordu ob rob pa moramo zapisati, da na prejšnjih tekmah palice v prvem delu tekme niso bile dovoljene. A ne bodimo pikolovski, Petrino veselje na cilju, skupaj z bratovim praznovanjem srebra, je bilo upravičeno prešerno. Po tremi na startu se je tekmovalki iz Žagoliča, ki iz leta v leto dviguje raven svojih dosežkov, kljub nekaterim zdravstvenim težavam, od srca odvalil ogromen kamen. To zmago je Petra vpisala pri vrhu svojih dosežkov, če ne prav na sam vrh. Škofjeločanka Ajda Radinja je po poškodbi nastopila presenetljivo uspešno, ob absolutno tretji ženski stopnički je stopila še na drugo v državnem prvenstvu. Novinka Mojca Koligar je bila četrta in tretja v uvrstitvi DP. Verjetno je v prvem delu tekla prehitro, tako da v strmini Porezna (strmina ji ustreza) ni uspela prehiteti več kot ene tekmice. Mojca je tekla kot novopečena članica KGT Papež. Neuradni izidi, znani v času priprave tega besedila, na peto mesto uvrščajo veteranko Mihaelo Tušar, dvakrat zmagovalko tega teka in na 11 nastopih nikoli slabšo od petega mesta med Slovenkami. Posnetki LT in izjava Mihaele dokazujejo, da je bila peta Karmen Klančnik Pobežin (nastopila je z dodatnim priimkom, ki priča o spremembi njenega osebnega statusa). Mihaela je o tem obvestila organizatorje in jih zaprosila za pojasnilo. Morda gre za razlike v številkah, izhajajoče iz morebitnih bruto in neto časov, o čemer pa tekači niso bili obveščeni. Vsekakor na cilju med tekačicama ni bilo veliko sekund razlike, med njima na cilj tudi ni prispela nobena druga tekmovalka. UPT je prinesel moški rekord. Znamko 13:32:06 Ivana Hrastovca je zamenjalo okroglih 13 ur domačina Martina Štendlerja - Tinka. Tinko je garal za ta nastop, trdno se je odločil, da naredi vse za zmago, pri tem mu je po svojih močeh pomagala družina. Uspešni nastopi v minulih mesecih in tednih, drugo mesto na Istrskem maratonu, tempo Simona Aliča na Ratitovec (njegova izjava v videu LT) in še kakšno tekmovanje so nakazovali, da je na dobri poti, ugodne vremenske razmere na dan tekme pa so bile pika na i. Sovaščanom je prinesel kup veselja, njegova zmaga je bila pravi praznik za Podbrdo. Med ženskami je lansko zmago ponovila Alenka Pavc. Tudi ona je bila odlično pripravljena, lanski oziroma predlanski čas (bila sta si močno podobna) je popravila za poldrugo uro. Presenečenje UPT je bil nastop Marte Šorli. Veteranka je svoj prvi nastop na stokilometrski progi sploh zaokrožila z drugim mestom. Za LT je povedala, da je bil to eden njenih življenjskih tekaških projektov, zavezala ga je s srebrno pentljo, in morda njeni prihodnji nastopi ne bodo več tako tekmovalni. Ampak na to ne gre staviti ... Zmagovalca Graparskega trimčka sta bila Gaber Lah in Ana Kovačič, tekla pa sta tudi tolminski župan Uroš Brežan in Ivica Vulić, nekdanji poklicni nogometaš, zdaj pa direktor novogoriške območne enote zavarovalnice Triglav. Organizatorji, TD Podbrdo in LTO Sotočje, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS, niso skoparili z medaljami, priznanji in nagradami. Nagrajevali so tudi domače tekače. Med navijači, ti so srčno spodbujali tekmovalce na progah, se je še posebej izkazala glasna, dobro razpoložena skupina iz Trebuše.
Izidi:GM4O:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:seznami uvrstitev niso usklajeni s pravili PGT Državno prvenstvo, moški:enako kot zgoraj Državno prvenstvo, ženske:
Ultra Pušeljc Trail:Absolutno, moški:
Ženske:
Graparski trimček:Absolutno, moški:
Ženske:
Mini GM4O (zmagovalci):8-11 let: Žan Šubic (ŠD Tabor Žiri), Gaja Leban Jež (AD Posočje) Vsi izidi so na povezavi.
Petra Tratnik prihaja v Hudajužno. Pred njo sta Charlotte Morgan in Porezen.
Anže, Marko in Luka na cilju.
Lucija Krkoč, Petra in Charlotte. Lucija, lani tu tretja na SP, je nato odhitela po zmago v Škofjo Loko (Tek 4 mostov).
Mihela Tušar prihaja na cilj, Karmen Klančnik Pobežin pa sedi na tleh s spominsko medaljo okrog vratu.
Tinko prejema čestitke za zmago na UPT.
Alenka Pavc se je tokrat, za svojo drugo zmago, temeljito pripravljala. Tu je z delom svoje ekipe Team Pavc.
Marta Šorli ima polne roke priznanj za svoj življenjski tek na 106-kilometrski progi.
Najboljši na Graparskem trimčku.
Dobra vila Valentina Čufer je Slavku Prezlju, zmagovalcu med starejšimi veterani, v Podbrdo prinesla oblačila, ki jih je bil pozabil na Mali gori. Oprana in zlikana oziroma zložena.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
9. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 11 06 |
Kamenjci so tudi tokrat svoj gorski tek pripravili izvrstno, na roke jim je šlo še vreme, tako da je 87 gorskih tekačev prizorišče zapuščalo z najboljšimi vtisi. Njihova ocena je, da je Gorski tek na Malo goro ena najbolje organiziranih in najbolj prijaznih tekaških prireditev na Primorskem. In to seveda pomeni tudi v Sloveniji. Če že ne najprijaznejša. Zmagala sta Rok Bratina in Klementina Lemut, slednja tokrat kot članica ŠD Nanos. Mlada organizacijska ekipa, ob pomoči starejših, izkušenih sovaščanov je v pripravo teka vložila veliko energije, kar je bilo tudi videti na dan, ko so se na petkilometrsko progo s kar 800 višinci zapodila množica rekreativnih gorskih tekačev, med katerimi so bili tudi štirje državni reprezentanti (v ekipo za domače EP na Veliki planini so se uvrstili Klementina Lemut, Mihaela Tušar, Maja Peperko in Rok Bratina). Okrepila sta jih nemški tekač Sven Kopf, ki kolesari po svetu in katerega pozornost so pritegnili Kamenjci (noč pred tekmo je prekampiral v vasi), in Fužio Mijači, japonski reprezentant, letnik 1978, ki ga bralci teh zapisov že poznajo. Fužio je bil peti, 13 let mlajši Sven pa celo mesto više. Rok se tačas s treninga na daljših razdaljah preusmerja na bolj šprinterske in strmejše proge in na Mali gori je bil prepričljivo hitrejši od rekonvalescenta, veterana Simona Aliča. Domači šampion Uroš Vodopivec je bil tretji, za navedenima tujcema pa je na šesto mesto prišel Simon Strnad. Med dekleti je zmagala letos odlična Klementina Lemut, njena prednost pred veteranko Mihaelo Tušar je bila dobri dve minuti, tretja pa je bila Maja Peperko. Klementina je ob Mojci Koligar letošnje prijetno presenečenje v ženski gorskotekaški konkurenci, kar se je pokazalo na Ratitovcu. Klementina se veseli svojih lahkih nog, pa tudi preboja Mojce med najboljše, saj skupaj dokazujeta, da ju moramo kljub ne ravno rosnim letom – Klementina je letnik 1981, Mojca pa 1982 – letos uvrščati v sam vrh slovenske konkurence. Ponudba, ki so jo pripravili Kamenjci, je bila kraljevska: od kave, čaja, vode – pripeljali so jo iz doline in bila je tako dobra, da bi jo človek jedel – do tistih močnejših napitkov, več vrst sadja, domačega peciva, pašte ... do super palačink z domačo marmelado. In tja gor pod vrh Čavna so zvlekli tudi kopico nagrad, da so nekateri od najboljših imeli kar nekaj težav s spravljanjem vsega v dolino. Ne pozabimo, da Kamenjci svoje pokale naredijo iz kovanega železa in kamnov, to dvoje pa ima svojo težo. Prisotne je zabaval Peter Vodopivec, ne sicer kakšen velik poznavalec gorskega teka, zato pa je njegov jezik odlično podmazan, možganske vijuge pa domislice proizvajajo sto na uro ...
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Rok Bratina Vsi izidi so na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
10. Bistrški tek | |
|
ILIRSKA BISTRICA 10 06 |
Člani TD Bistrc so 10. junija 2017 pripravili jubilejni deseti tek na Črnih njivah. Štel je za članske točke PPT in notranjskega tekaškega pokala (tek na 10 kilometrov), prvič pa so mu dodali trejla na 17 in 31 kilometrov, poimenovali so ju Milanja trail. Častni pokrovitelj Bistrškega teka je bil predsednik republike Borut Pahor (ki pa ga na tek ni bilo, tisto popoldne je z zastavo mahal na nogometni tekmi Slovenija : Malta). Zmagovalca teka PPT sta bila Mihael Marinč in Ana Čufer. Štetje za dva pokala in izdatna promocija sta zagotovila za trenutno stanje PPT visoko udeležbo, na cilju smo našteli 115 tekačev. Mihael Marinč, v Hotedršici drugi, se je prvič veselil zmage na enem od primorskih tekov, medtem ko je v Hotedršici prav tako druga Kristina Bele tokrat osvojila tretje mesto, pred njo sta bili reprezentantka Ana Čufer in šampionka notranjskega pokala Katarina Ožbolt. Matjaž Cukjati iz Zagorja (ob Savi) je tudi tokrat prevozil veliko kilometrov do teka na Primorskem. Ni bil zadnji kot v Hotedršici, za njim sta v cilj prišla še dva tekača. Najslabše jo je odnesel Damijan Volk, tik pred ciljem se je od dehidriranosti zgrudil in so ga na cilj prinesli. Odpeljali so ga v zdravstveno nego, kjer so ugotovili, da njegove težave niso resnejše. Cveto Tavčar je zmagal v svoji kategoriji na vseh dosedanjih tekih, tokrat je upal, da bo zabeležil še deseto zmago (to ni uspelo nikomur). Na njegovo smolo je tekel tudi Stane Ferfila, ki se udeležuje tekem notranjskega pokala, nekdanji (jugoslovanski) državni reprezentant. Stane je bil hitrejši, Cveto je tako ostal brez zaokrožene desetice. V tolažbo mu je dejstvo, da je bil desetkrat najboljši med tekači primorskega pokala. Bistričani so tokrat svojo tekaško ponudbo obogatili s trejloma na 17 in 31 kilometrov. Na prvem je v cilj priteklo 64 tekačev in tekačic, na drugem pa 52. Udeleženci so pohvalili izvedbo in okolje, v katerem so tekli, nekoliko pa so se razhajali glede tega, ali je bilo vzponov premalo ali preveč. Za premočno zmagovalko na 31-kilometrski progi Mojco Koligar jih je bilo premalo, na primer. Pred njo so bili samo trije moški! Mojca, letnik 1982, je vzhajajoča zvezda slovenskega gorskega (in trejl) teka, po tem, ko se je letos odločila zasebnim tekom dodati tekmovalne, je osvojila že kopico prvih mest, med drugim tudi kvalifikacijski gorski tek na Ratitovec (za EP). Najslajše so ji strmine, maratonske in večje razdalje pa so zanjo mala malica. V videu o Bistrškem teku boste našli tudi pogovor z njo. Če iščete favoritinjo za Podbrdo ... Niti Franci Volkar, moški zmagovalec daljše trejl proge, še nima veliko odtečenih trejlov. Ta je bil šele njegov drugi, saj je doslej tekel ravninske teke, in to dokaj uspešno. Morda pa so trejli panoga, v kateri bo še uspešnejši. Na 17-kilometrski progi ni bilo dvomov, kdo je najmočnejši, Gašper Bregar, gorskotekaški reprezentant in eden od ambasadorjev Bistrškega teka, je zmagal z devetimi minutami prednosti. Ambasadorji so bili še Ana Čufer, Barbara Jolič in Goran Jagodnik, košarkar, ki je doma iz Podgrada. Na krajšem trejlu je tekel tudi Japonec Fužio Mijači, za malo je zgrešil absolutne stopničke, bil je četrti, zato pa je bil drugi v kategoriji. Med svojim tokratnim bivanjem v Sloveniji je bil gost Simona Strnada, skupaj sta odtekla tri tekmovalne teke in si ogledala precejšen del gorate Slovenije. Simon je japonskemu prijatelju, ki bi z veseljem prevzel vlogo slovenskega turističnega promotorja v domovini, podaril svoj pokal. Ob pokalu je bil Fužijev kovček poln še drugih dobrot s Primorske, od polente do terana, kar dobro je obtežil letalo proti Tokiu. Nekaj tekmovalcev je imelo težave z usmerjanjem na progah. Večina jih je bila z označbami sicer zadovoljnih, a pri ocenjevanju ustreznosti označb velja pravilo, da mora organizator prisluhniti tistim, ki niso – teh enostavno ne sme biti. Teklo je tudi 86 mladih tekačev, ob njih pa še nekaj deset najmlajših udeležencev cici teka. Skupno število tekmovalcev se je tako povzpelo skoraj do 350, tekači so predstavljali pet držav. Spremljali so jih dokaj številni gledalci, vsi skupaj pa so se veselili prijetnega dneva v naravi. Črne njive so se predstavile kot tekaška destinacija, ki si jo je vredno ogledati in se podati na njene proge. Proge sicer še niso označene, bistriški tekači in planinci pa so dogovorjeni, da kmalu uredijo tudi to podrobnost.
Izidi:10 km:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Trejl 31 km:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Trejl 17 km:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Vsi izidi so na povezavi.
Trije najhitrejši teka PPT na 10 kilometrov: Matej Jurančič, Mihael Marinč, Davor Krašovec (z leve).
Barbara Jolič, ki tokrat ni tekla, in Ana Čufer.
Fuži Mijači z japonsko zastavo. Domov je odnesel poln kovček primorskih dobrot, pokal in nekaj medalj. In lepe spomine na Slovenijo ...
Franci Volkar je ugotovil, da mu trejli ležijo. Konkurenca na vrhu je vse gostejša.
Nataša Adlešič Barba je v Bistrici skoraj domačinka. Za ciljno črto nekaj sekund po končanem teku.
Tanja Božič je tokrat tekla malo bolj zares - in se veselila srebra v absolutni konkurenci.
Mojca Koligar je doslej tekla za svojo dušo, letos pa se je pokazala na uradnih tekih - in takoj skočila na vrh. Njena naslednja preizkušnja je GM4O.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Na Ratitovcu zmagala Cvet in Koligarjeva | |
|
ŽELEZNIKI 04 06 |
Na Ratitovcu, kjer je tekmovanje veljalo za kar nekaj konkurenc in starostnih kategorij, ne samo za točke PGT, med drugim tudi za sestavo državne reprezentance za EP na Veliki planini, sta bila najhitrejša absolutno Miran Cvet (KGT Papež) in Mojca Koligar (ŠD Kekec in Mojca). Sledili so jima Rok Bratina (TD Bovec) in Klementina Lemut (ŠD Nanos) ter Gašper Bregar (KGT Papež) in Jasmina Jelovšek (KGT Papež).
Najhitrejše ženske.
Najhitrejši moški.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. |
|
|
|
|
|
Top 3 Kobarid ekstrem | |
|
KOBARID 03 06 |
Hribovskih (praviloma 24-urnih) izzivov je v Sloveniji več, a so večinoma locirani na severu in vzhodu države. Na Primorskem poznamo Gorski maraton štirih občin ekstremno, ki pa vse od prve izvedbe ultraške tekme v Podbrdu ni doživel še nobene ponovitve. Za prijetno osvežitev je poskrbel Renato Lešnik, ki je med preteklim službovanjem v Kobaridu dodobra spoznal tudi tamkajšnje hribe, lani pa je predstavil zamisel, kako povezati tri markantne vrhove na Kobariškem, Krn, Kobariški Stol in Matajur, v hribovski izziv, ki nima kaj zavidati drugim podobnim preizkušnjam. Zaradi lažje sledljivosti pravila velevajo, da se na vsak vrh podamo iz centra Kobarida, in sicer izpred sedeža TŠD Gams, kamor se pred vsakim naslednjim vrhom tudi vrnemo in vpišemo v posebno knjigo (več o pravilih na povezavi). Renatova želja, kot pobudnika, je bila promovirati lepe, a zahtevne trejl poti na tem območju in hkrati spodbuditi vse, ki so željni pravih izzivov. Slednje mu je kar lepo uspelo, saj je po prvem uspešno opravljenem izzivu v lanskem letu padla odločitev, da se tudi trije Istrski tovarji (Edi Sorgo, Matej Plevel in moja malenkost) lotimo preizkušnje, pri tem pa smo se uspeli uskladiti tudi z očetom izziva Top 3 Renatom, da se družno lotimo podviga. Kljub izkušnjam in kilometrom lahko potrdim, da Top 3 nikakor ne gre podcenjevati. Ob nezanemarljivi kilometraži 70 kilometrov namreč postreže s kar 5000 višinskimi metri vzponov. Da je mera polna, se teh pet kilometrov višincev pridobiva praktično brez vmesnih kucljev, zgolj z direktnimi vzponi na tri omenjene vrhove. Kobariška trojka ponudi izredno raznolik teren, od visokogorja, kamnitega terena, gozda, do tekaških delov ... Četverica tekačev se nas je izziva lotila v soboto, 3. junija 2017, ob 5.10. Zaradi 2000 metrov višinske razlike, nadmorske višine in nepredvidljivega vremena na vrhu smo se najprej lotili Krna, na vrh katerega smo prispeli po treh urah in desetih minutah. Obveznemu slikanju je sledil povratek v dolino, po kratkem postanku in polnjenju zalog na sedežu TŠD Gams pa smo se lotili Matajurja. Čeprav je ta vzpon najkrajši, pa zato ponudi najbolj ekstremne strmine. Preudarna taktika nam je omogočila doseči vrh po sedmih urah in 30 minutah (od jutranjega starta). Ob drugem povratku v dolino so nas Gamsovci razvajali s picami in pivom, a je bilo vendarle treba kmalu naprej, saj smo kljub odličnemu tempu želeli zaključiti še pred mrakom. Zadnji vzpon na Stol se je pričakovano najbolj vlekel, še najbolj zaradi izjemno dolgega grebenskega prečenja. Vrh smo dosegli po točno 13 urah, tako da smo si lahko privoščili bolj umirjen spust. Pri tem sta se sicer že dodobra poznala pomanjkanje tekočine in sopara, a smo stisnili zobe in družno zmagovalno pritekli v cilj po 15 urah in 37 minutah, ob 20.47. Zadovoljni nad opravljenim izzivom smo ob skrbi za ponovno hidracijo in polnjenje zalog pretečeno oz. prehojeno pot analizirali še dolgo v noč.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
13. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 28 05 |
Društvo Trma iz Zadloga je zadnjo nedeljo v maju pripravilo svoj tradicionalni gorski tek na Špičasti vrh, štiri kilometre prijetnega »sprehoda« skozi senčni gozd s 400 metri vzponov. Teklo je rekordnih 110 tekačev, med odraslimi sta bila najhitrejša Marko in Petra Tratnik. Tek na Špičasti vrh je eden tistih tekaških dogodkov, ki s svojo domačnostjo in prijetnostjo že vrsto let privlači ljubitelje teka v naravi, tako Slovence kot Italijane, ki doma takšne izkušnje skorajda ne morejo doživeti. Organizatorji, ki jih vodi Florjan Lampe, ob gostitelju in predsedniku Trme Joštu Rupniku, so najprej naročili lepo vreme, potem pa tekače razvajali – začenši z jutranjo kavo, na koncu pa so prvič postregli tudi s točenim pivom (proti plačilu). Vsi so dobili praktične nagrade, najboljši še tradicionalne pokale matucke. V Zadlogu si lahko udeleženci ogledajo tudi statistiko vseh dosedanjih tekov in svojih nastopov na tem teku. Edino progo bi lahko pokosili, da bi naredila prijetnejši vtis na tekače, sicer pa za tek veljajo najvišje ocene. Najprej je startala mladina na polovični progi. Na cilju sta bila prva starejši deček Robi Rupnik in mlajša deklica Gaja Leban Jež. Omeniti velja, da je bila med starejšimi deklicami najhitrejša Sara Durn, ki smo jo doslej poznali kot zmagovalko ravninskih tekov. Po 35 otrocih se je na progo podalo kar 75 odraslih. Stave so padale na temo moškega zmagovalca; merila sta se (že večkrat prva) Marko Tratnik in Simon Alič, medtem ko pri ženskah ni bilo veliko dilem: če je na startu Petra Tratnik, bo dobila pokal za zmagovalko. Tako se je tudi razpletlo, s skoraj štirimi minutami prednosti je Petra zmagala pred lansko zmagovalko Mihaelo Tušar, presenečenje pa je bilo tretje mesto Anite Gnezda Rupnik, tako rekoč domačinke. Anita je najprej poskrbela za ogrevanje otrok pred njihovim tekom, potem pa še dokazala, da zna dobro gristi v hrib. Marko je bil hitrejši od Simona, razlika je znašala skoraj eno minuto. Zmagovalec je očitno v odlični formi, medtem ko Simon šele gradi svojo pripravljenost po prometni nesreči. To je bilo zelo prijateljsko tekmovanje dveh tekačev (spomnimo se, takoj po Simonovi nesreči je Marko svojo zmago na Gradišču posvetil Simonu). V odsotnosti Simona Strnada je na tretjo stopničko absolutno stopil Jan Božič, tekač trejlov in ultraš iz Idrije, ki je znova dokazal, da mu niti zelo kratke razdalje ne delajo preglavic. Zapletov na progi ni bilo, le ena od tekačic je padla in z nekaj kapljami krvi zamazala majico. Na cilju so jo takoj oskrbeli in hujšega ni bilo. Na razglasitvi izidov je Jošt Rupnik italijanskim tekačem namenil pozdrav v njihovem jeziku. Najboljših absolutno niso klicali, razglasili so samo najhitrejšega, Marka Tratnika. Morda bi prihodnjič lahko naredili še to, tako da bi bil Tek na Špičasti vrh še bolj uglašen z drugimi teki iz pokala PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. dečki: Tone Pivk (OŠ Črni Vrh) Vsi izidi so na povezavi.
Gaja Leban Jež, najhitrejša deklica.
Metulj na kapi Tine Mavrič, tihožitje na Špičastem vrhu. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
46. Tek prijateljstva | |
|
HOTEDRŠICA 27 05 |
Teka prijateljstva v Hotedršici, enega najstarejših v Sloveniji, ki ga je na zadnjo soboto v maju pripravilo ŠD Hotedršica za mladinske in članske točke PPT, se je udeležilo 54 odraslih in 151 mladih tekačev. Med prvimi sta bila najhitrejša domačin Borut Albreht in Tržačanka Valentina Bonnani. Konkurenca ženskega teka DM je odtegnila nekaj tekačic, nekaj udeležbe je zmanjkalo zaradi nedeljskega gorskega teka v Zadlogu, pa tudi težave PPT v minulih dveh letih so naredile svoje. Tako smo na startu v Hotedršici, najstarejšega teka v pokalu PPT in enega najstarejših v Sloveniji, našteli samo 54 odraslih tekačev. A dan je bil lep, morda celo prevroč za 12-kilometrsko progo s kar nekaj vzpona, izlet v notranjsko zeleno naravo pa kljub temu nadvse prijeten. Drugo zmago zapored je vpisal domači šampion Borut Albreht (njegovega kolega Jerneja Šemrova je ustavila poškodba iz Petelinj, tokrat je pomagal kot prostovoljec na prijavnem mestu). Sledila sta mu Mihael Marinč in Marko Grobelšek, dolgoletni udeleženec tega teka. Med ženskami je z izdatno prednostjo zmagala Valentina Bonanni. V Hotedršici je že tekla, vendar je od takrat minilo kar nekaj let. Dolgo so namreč ločevali moški in ženski tek, ženske so tekle na krajši progi. Valentini je prav prijalo teči v naravnem okolju, ki ga v Trstu pogreša, pri tem je zelo uživala. Vse tri najhitrejše so bile zmagovalke višjih starostnih kategorij, ob Valentini in Kristini Bele tudi najstarejša, Janja Torkar Božič. Seznam finišerjev je zaključil Matjaž Cukjati, neverjetno vztrajni tekač, ki se po preboleli boreliji posveča teku, na katerem krepi svoj organizem. »To je bila moja najtežja tekma doslej,« je povedal. Med mladino so bili najuspešnejši tekači ŠD Nanos in AD Posočje s po štirimi zmagami. Zmagovalec najstarejše fantovske kategorije Jan Dekleva iz Buj v Brkinih, letnik 2002, član AK Koper, je tekel še na članski razdalji in zasedel odlično peto mesto. Za LT je na cilju samozavestno povedal, da takšna uvrstitev ustreza njegovim pričakovanjem. Mesto više, četrta absolutno, je bila Kristina Ipavec iz Idrije, letnik 2001, še lani tekačica mladinskih tekov, ki letos niza visoke uvrstitve v članski konkurenci.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Janja Torkar Božič Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
4. Ice Power Čaven vertikal km | |
|
LOKAVEC 21 05 |
Triatlon klub Ajdovščina je v sodelovanju z Združenjem za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije in Primorskimi gorskimi teki 21. maja 2017 četrtič pripravil gorski tek na Čaven, tokrat poimenovan Ice Power Čaven Vertikal km (brez sponzorjev bi se takšna prireditev finančno le stežka izšla). Nastopilo je 93 odraslih tekačev in 42 otrok, med prvimi sta zmagala Miran Cvet z rekordom in Klementina Lemut. Uvrstitve so veljale za PGT in pokal Slovenije v gorskih tekih, to je bila prva tekma te sezone na državni ravni. Miran Cvet, lastnik rekorda čavenskega vertikala, 4,4-kilometrskega vzpona s 1074 višinci, še sam ni pričakoval novega rekordnega dosežka. Lepo vreme, brez sopare, ne preveč blata na spodnjem delu proge, predvsem pa Miranovo trdo delo v zimskem času. Rekord veterana, ki nas še vedno osuplja s svojimi izrednimi dosežki, nakazuje, da utegne tudi na evropskem prvenstvu v gorskem teku, tega letos pripravlja Slovenija na Veliki planini, igrati pomembno vlogo. Drugi je bil pol mlajši Rok Bratina, onadva sta edina ostala pod 40 minutami, za katerega je bila ajdovska strmina vmesni test pred precej drugačno tekmo, gorskim maratonom za serijo Skyrunner v Španiji naslednji vikend. Tudi Rok je bil po čavenski tekmi zadovoljen s stopnjo pripravljenosti po trdem treningu. Tretji je bil stalni članski reprezentant Gašper Bregar, presenetljivo četrti pa Simon Alič. Presenetljivo zato, ker je bila to njegova prva tekma po prometni nesreči, ko niti še ni končal s terapijami in operacijami. Dodajmo, da je dan prej skočil na Blegoš, ne sicer tekmovat na tamkajšnjem trejlu, kjer je bil serijski zmagovalec, tokrat je bil gledalec. Ko že omenjamo trejl K-B-K in Hotavlje, dodajmo, da sta si dvojni nastop privoščila Simon Strnad in Mihaela Tušar. Simon je v Hotavljah proslavil abrahama in zmagal v enem svojih najboljših nastopov, kot je povedal za LT, na Čavnu pa je zmagal v svoji kategoriji – in tudi tam tekaške prijatelje povabil na prigrizek in kozarček pijače. Mihaela je na obeh tekmah stopila na drugo stopničko, na Čavnu pa kmalu po prihodu na cilj odhitela naprej po opravkih. Tretja na Čavnu je bila novinka, kar zadeva nastope na tem vertikalu, Gorenjka Tina Klinar, za katero so številne zmage na gorenjskih tekmah. Izjemne strmine ji niso ravno pisane na kožo, ta nastop pa se ji je izšel bolje od pričakovanj in na Primorskem je uživala. Zmaga v ženski konkurenci je šla nekoliko presenetljivo domačinki Klementini Lemut, to je bil njen prvi nastop v majici ŠD Nanos. Dosedanja nastopa na domačem vertikalu ji nista prinesla stopničk, pa tudi časa nista bila vrhunska, tokrat pa je zmagala v boju sama s seboj in malo manj s konkurenco ter svoj čas izboljšala za tri minute. Njena srčnost, s katero se podaja na proge, navdušuje in je lahko za zgled. Na progi smo videli še eno primorsko šampionko. Po dolgih letih se je enega od tekov na domačem terenu spet udeležila Pavlina Margon, pred poroko Ferjančič, večkratna zmagovalka PPT. Nekdanja prvakinja ravninskih tekov se je preizkusila na strmini in jo kar dobro obvladala. Mimogrede: v otroških kategorijah je bilo slutiti, da gorski tek na Primorskem dobiva zamah in da utegnejo sedanjim odličnim tekačicam slediti mlajše naslednice. In še: tekmo si je ogledala tudi Jana Bratina, še ena domača šampionka, tudi že zmagovalka Čavna, tokrat netekmovalno, v veselem pričakovanju (rok ima sredi junija). V mladinski (otroški) konkurenci so si medalje razdelili člani različnih klubov, KGT Papež, ki običajno dominira v tej konkurenci, tokrat ni osvojil nobene zlate medalje. Je to obet kakovostne rasti in razcveta slovenskega gorskega teka v novih okoljih?
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:St. veteranke: Mihaela Tušar Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Trejl Kopačnica-Blegoš-Kopačnica | |
|
HOTAVLJE 20 05 |
Za osmo izvedbo svojega gorskega teka so člani ŠD Marmor Hotavlje progo prek Blegoša speljali na novo. Poimenovali so jo KBK Trail, dolga je 19,8 kilometra, vzponov na njej pa je za 1189 višinskih metrov. Najhitreje sta z njo opravila Simon Strnad in Mojca Koligar. Teklo je 150 tekačev, organizatorji pa so se kot vselej trudili prireditev narediti čimbolj prijetno. To jim je uspevalo, žal pa jim je nekoliko spodrsnilo pri varovanju proge oziroma usmerjanju tekačev. Zmagovalec je pri koncu proge zgrešil pravo smer. Po nekaterih ocenah je pretekel dodatnih 500 metrov, tako da se odločitev organizatorjev, da mu kljub temu dodelijo zmago, ne zdi sporna. Na progi se je izgubljal še najmanj en tekač (po naših podatkih), kar kaže na to, da bodo morali pri izvedbi usmerjanju posvetiti več pozornosti. Novo progo so tekači sicer sprejeli z odobravanjem, sprememba je bila ocenjena kot dobrodošla. Veteran Simon Strnad je zmagal pred Martinom Štendlerjem in Gorazdom Šornom, ob tem pa proslavil svoj 50. rojstni dan. Za LT je povedal, da je po progi kar letel, bil je izredno razpoložen, to je bil eden njegovih najboljših nastopov. Konkurenca je bila nekoliko okrnjena, ker so nekateri tekači, sicer redni udeleženci teka KBK, v soboto počivali in se pripravljali na nedeljo, ko je bil napovedan čavenski vertikal, tudi za točke PGT in slovenskega gorskotekaškega pokala. Izbira terminov ni bila najbolj posrečena, saj nima smisla, da si dva teka iz istega pokala (PGT) konkurirata v dveh zaporednih dneh. Med ženskami je zmagala – kar nekoliko presenetljivo – Mojca Koligar pred Mihaelo Tušar in Sašo Pisk. Mihaela je bila druga tudi dan pozneje, na Čavnu. Tek je štel tudi za Pušeljc gorskih tekov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Jan Božič (Idrija) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi.
VJ, foto LT, Simon Rusjan |
|
|
|
Najhitrejša dekleta: Mihaela Tušar, Mojca Koligar, Saša Pisk.
|
|
33. Petelinjski tek | |
|
PETELINJE 20 05 |
Čeprav se število odraslih tekačev na 12- in 4-kilometrski progi 33. Petelinjskega teka ni povzpelo prek sto, ta tek ostaja med najbolj množičnimi v PPT. Za to je poskrbela mladina, teklo je kar 195 mladih tekačev, ob njih pa še 61 odraslih na daljši in 28 na krajši progi. Na daljši progi sta slavila Andrej Lindič in Lucija Krkoč. Vreme organizatorjem iz Vaškega društva Petelinje ni šlo ravno na roke, tekači pa so dežja že vajeni in jih ni spravil s tira. Zmagovalka med ženskami Lucija Krkoč je prišla v cilj za šestimi moškimi, kljub temu, da je tekla s precejšnjo rezervo. Pet minut in pol za njo je tek končala domačinka Kristina Bele, tretja pa je bila še ena Kristina, Ipavec, ki je še lani tekla mladinske teke, zdaj pa je že stopila na stopničke za absolutno najboljše! Lucija je za LT povedala, da se je za nastop odločila šele ob treh popoldne, pa še to bolj iz družabnih motivov kot iz tekmovalnosti. Čuti namreč še posledice zadnjih napornih nastopov in bolezni iz prejšnjega tedna, zato je v Petelinjah tekla z rezervo. »Vse je bilo v redu, še dež, tistih nekaj kapelj, je med tekom popustil. Res, razmere so bile odlične, ni bilo vroče, zrak je bil super. Organizacija je bila OK, počutili smo se kot doma, tudi proge so bile dobro označene,« je povedala Batujka. Med najhitrejšimi moškimi na vrhu razlike niso bile tako velike. »Domačina«, Postojnčana Andrej Lindič in njegov starejši someščan Robert Petrovčič, sta vzela v sendvič Ljubljančana Marka Grobelška, rednega udeleženca primorskih tekov. Robert se je po daljšem času veselil absolutnih stopničk, ob Kristini je bil najuspešnejši predstavnik domačega tekaškega kolektiva AK Pivka. V mladinski konkurenci je največ, pet prvih mest pobral ŠD Nanos, sledilo mu je s tremi AD Posočje. Tudi tokrat so zmagovali tisti, ki jih največkrat vidimo na vrhu stopničk, boj za najvišja mesta pa še nekaj časa ne bo končan. Seznam zmagovalcev Majskega teka je spremenjen le na dveh mestih, Neža Lenarčič in Tjaž Dolgan, oba člana AK Pivka, sta na domačem teku skočila na prvo mesto. Bistričan Jan Dekleva je tokrat nastopil za TD Bistrc (še v Ajdovščini za AK Koper), njegova prednost pred Pivčanom Patrikom Požarjem pa je znašala »samo« slabih 20 sekund.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: - Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezava.
Mladim tekačem je delal družbo dež. Zanje so, tako kot vedno, poskrbeli brez plačila startnine.
Najhitrejši trije.
Dež je bil marsikomu bolj v zabavo kot napoto.
Podelitev priznanj in še kaj zanimivega se je dogajala pod streho.
|
|
|
|
|
|
14. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 13 05 |
Zavod za šport Ajdovščina je 13. maja 2017 pripravil 14. Majski tek. Udeležilo se ga je 129 odraslih (toliko jih je tek končalo) in 201 otrok. 330 tekačev je bilo deležnih odlične organizacije, vreme pa je bilo naklonjeno mladini in nekaj manj odraslim. Tako med mladino kot pri odraslih je bilo najuspešnejše ŠD Nanos z dvakrat po petimi zmagami, njegova članica Lucija Krkoč je postavila ženski rekord proge. Organizatorji so se tudi letos potrudili. Zagotovili so varstvo za otroke tekačev, delili praktične nagrade vsem, potolažili lakoto in pogasili žejo (odrasli so bili deležni kosila), vsi so si lahko privoščili sladoled, namesto medalj so najboljši prejeli pokale ... Tekači so lahko preverjali ostrino vida in ugotavljali sestavo svojega telesa. Vreme se je izkazalo s svojo nezanesljivostjo, aprilske manire je preneslo v sredino maja. Mladina je še uživala v soncu, odrasli, ki so startali dve uri za otroci, pa so že imeli opravka z dežjem. Najhitrejši so sicer prišli do cilja suhi, čeprav so zaradi visoke vlažnosti teže dihali, večino pa je dobro opralo. Po plohi in kosilu je razglasitev izidov spet potekala v prijetnih razmerah. Pet od šestih tekačev in tekačic na stopničkah za absolutno najboljše je prispevalo ŠD Nanos. Zmagovalec Marko Tratnik je povedal, da sopara ni dovoljevala boljših časov. Visoka vlažnost je ovirala tudi Lucijo Krkoč, a ne ta okoliščina ne utrujenost zaradi svetovnega teka v Čilu (Lucija je obljubila zapis za Ljudstvo tekačev) nista ustavila šampionke iz Batuj na poti do rekorda. Popravila je svojo znamko, staro devet let, zato pa ji na cilju ni preostalo kaj veliko moči. Na progi jo je spremljal Borut Malavašič. V Ajdovščini so upali, da bo tekel tudi Albert Lazar, saj je bil Majski tek na sporedu dan po njegovem 80. rojstnem dnevu. Berto zaradi družinskega praznovanja v Ajdovščino ni uspel priti. Brez misli nanj pa ni šlo: tri najhitrejša dekleta so mu sredi naliva, za video posnetek Ljudstva tekačev, v svojem in imenu sotekačev, namenila priložnostno voščilo. Berto, vse najboljše, želimo ti, da bi še dolgo tekel z nami! Med mladimi tekači je večina zmagovalcev prejšnjega teka v Tolminu obranila vrh stopničk. Ajda in Žana Sovdat sta dali popra fantom iste starosti, od Ajde je bil hitrejši samo Rok Kopatin, Žane pa ni prehitel nihče od pripadnikov »močnejšega« spola. Postavni Jan Dekleva je spet premočno zmagal med najstarejšimi fanti (s skoraj poldrugo minuto prednosti na dvokilometrski progi) in upa, da bo nadaljeval uspešne nastope na državnem prvenstvu – prejšnji mesec je osvojil svojo prvo medaljo na tej ravni tekmovanja, bronasto.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Ajda Sovdat in Rok Kopatin sta bila najhitrejša v letniku 2006, Ajda za Rokom ni prav veliko zaostala.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
7. Tek čez Veliko gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 07 05 |
Člani ŠRD Vrhpolje so na prvo majsko nedeljo sedmič pripravili svoj Tek čez Veliko gradišče. Za točke PGT je teklo devet otrok in 61 odraslih, med katerimi sta bila na cilju osemkilometrske proge z dobrimi 240 višinskimi metri najprej Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar. Konkurenca v mladinskih tekih ni bila ravno najmočnejša, pokazalo pa se je, na čem (kom) slonijo gorski teki mladine. Na nekaj družinah, kjer se starši zavedajo pomena rekreacije za otroke in vedo, kako koristen je tek v naravi. Kar štiri mlade tekače je na start postavila družina Leban Jež s Tolminskega, dva družina Močnik, tudi s tistega konca, še dva Furlanovi iz prestolnice primorskega teka Podnanosa, tem pa je delal družbo letos redni udeleženec PGT iz ajdovske družine Kerkoč (Pavel pa je tudi prostovoljec Istrskega maratona). V vozičkih sta na svet radovedno kukala še dva člana družin s Tolminskega, ki bosta čez leto ali dve že okrepila konkurenco na startu. Mladina je tekla na 900 metrov dolgi progi kar zahtevnega profila. Vreme je bilo tekačem naklonjeno, saj oblaki iz koprske smeri okrog poldneva niso prinesli dežja. Je pa bila proga še kar blatna. Nekatere je to motilo, druge manj, toda če tečeš v naravi v obdobju še aprilsko muhastega vremena, tudi prek kakšnega potočka, moraš računati na to, da boš na cilj pritekel blaten in ne prav suh. Zmagovalec Uroš Vodopivec je z nastopom v Vrhpolju zaokrožil naporen teden s številnimi kilometri. Zjutraj se je bil namenil odteči proti Čavnu, a vreme ni bilo najbolj prijazno, zato je spremenil načrt. Na cilju je bil v dobre pol ure, rekord Marka Tratnika izpred dveh let, Marko je doslej edini, ki je tekel pod mejo 30 minut, je ostal nedotaknjen, tako kot rekord njegove sestre Petre. Drugi je bil Simon Strnad, tako kot lani, še s ponedeljkovim Triajurjem v nogah, tako kot zmagovalka Mihaela Tušar. Tretji Uroš Rozman, Gorenjec, in druga Serena Kuhar, Tržačanka, sta bila nova obraza na tem teku. Četrti je bil Aleš Štor. Po njegovi izjavi na cilju »spet to četrto mesto!« lahko sklepamo, da je Aleš že sit »lesenih« medalj. Veteran Slavko Prezelj, »Pink panter«, je tekel z desno roko v gumijasti zanki, ki je podpirala natrgane (strgane?) mišice desne roke. Slavc že nekaj časa čaka, da mine čakalna doba za slikanje roke in da zdravniki ugotovijo, kaj je narobe z njo. In zakaj medtem teče? »Tako me še najmanj boli,« stoično odgovarja Slavc. Naslednji v vrsti primorskih gorskih tekov bo K-B-K Trail 20. maja, dan pozneje pa mu bo sledil vertikal na Čaven.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Aljaž Plevnik Vsi izidi so objavljeni na povezavi.
Mladi tekači na startu.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: VJ, Katja Furlan |
|
|
|
|
|
Zmagoslavje primorskih deklet na Teku trojk | |
|
LJUBLJANA 06 05 |
V okviru 61. pohoda Pot ob žici so v Ljubljani pripravili tradicionalni tek trojk na 12,5 in 29 kilometrov. Od takrat, ko so italijanski okupatorji Ljubljano obdali z bodečo žico, je minilo 75 let. V spomin na tiste vojne čase so si udeleženci pohoda podali roke in tako objeli mesto heroja. Sodelovalo je 40.000 ljudi, tekmovalo je 1800 trojk, tudi osnovnošolci in dijaki. Med osnovnošolci sta fantovska ekipa OŠ Bovec (Gaberšček, Kravanja, Kenda) in mešana trojka (Žagar, Melihen, Grahovič) osvojili tretji mesti. Najuspešnejši tekaški kolektiv je bil ŠD Nanos iz Podnanosa z dvema absolutnima zmagama in še enim drugim mestom, še eno primorsko zmago so prispevala dekleta iz trojke Vstala Primorska.
Izidi:12,5 km, moške trojke:
Ženske trojke:
Mešane trojke:
29 km, moške trojke:
Ženske trojke:
Mešane trojke:
Vsi izidi so na povezavi.
Vstala Primorska, najboljša ženska trojka na krajši progi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
21. Triajur | |
|
SOVODNJE V BENEČIJI 01 05 |
V Benečiji so 1. maja 2017 pripravili 21. Triajur, štafeto gorskih kolesarjev in gorskih tekačev od vznožja Matajurja do njegovega vrha, s spustom do vasi Mašere. Najuspešnejši Slovenci so bili trojka Slovenke (Marija Medja, Mihaela Tušar, Urša Trobec) in Simon Strnad, prve z drugim mestom med ženskimi ekipami, Simon pa s tretjim mestom med solisti. Ponedeljek je bil idealen za »sprehajanje« po pobočjih Matajurja, sončen, z ne premočnim vetrom, proga pa je bila po dolgih letih enkrat brez snega in z odličnim oprijemom. Vse to, v kombinaciji z mladostjo tekmovalcev, je botrovalo kar nekaj rekordnim dosežkom. Domačini, pretežno zamejski Slovenci, so se z organizacijo spet izkazali, čeprav je mogoče slutiti, da se je finančna podpora izvedbi v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. To se je letos ujemalo z obsegom nastopov slavnostnih govorcev, na prejšnjih prireditvah že kar nadležno dolgoveznih, tokrat pa razmeroma jedrnatih (tekmovalcem se po vloženem naporu ne da kaj veliko poslušati). Slovesnost je – kot vselej – povezovala Chiara Iussig (Jusič), mamica nekajmesečne Agnese. Kralj zadnjih šestih izvedb Triajurja Simon Alič tokrat ni sodeloval. Želel si je sicer na Matajur, vendar posledice nesreče (padec s kolesom) še niso sanirane, trenutno je v pričakovanju operacije ključnice. Na vrhu uvrstitev solistov, tistih, ki sami opravijo s celotno progo, ga je zamenjal mladi Avstrijec Max Doecke, ki je sicer zabeležil čas pod dvema urama, vendar ostal daleč za Aličevimi časi. Lani drugi Simon Strnad je za pol minute zaostal za lansko uvrstitvijo, bil je tretji, česar pa ni mogoče šteti za neuspeh, saj je še v soboto tekel na enem od vipavskih trejlov (in tudi tam zasedel drugo mesto). Na Matajur je tokrat pripeljal še mlado moč, Gorenjca Jureta Ribnikarja, ki se je do nedavnega ukvarjal z gorskim kolesarstvom, pred letom dni pa je prešel na gorski tek. Jure je med drugim zmagovalec letošnje kranjske zimske tekaške lige. Matajurja se je lotil z nekaj rezerve, kljub temu zasedel četrto mesto med solisti, tekma pa ga je navdušila, zato ga je na njej mogoče pričakovati tudi prihodnje leto. Simon je bil na vzponu med solisti drugi najhitrejši in na kolesu tretji, Jure pa je bil tretji tako na vzponu kot spustu. Ko se bodo v Sovodnjah zbrali on in oba Simona, bo na pobočjih Matajurja zabavno ... Med ženskami je bila konkurenca logično manj huda, nastopila je samo ena solistka, videli pa smo sedem ekip. V tej druščini se je odlikovala ekipa Slovenke, vse njene članice so že veteranke, z drugim mestom. Sestri Urša in Marija, slednja je v športnih krogih bolj znana kot Marička, ter Mihaela so mladini pokazale zobe. Modrost jim je pred startom narekovala previdnost v napovedovanju, a se je vse izteklo na najboljši način. Mihaela in Urša sta bili na svojih odsekih (vzpon in spust) drugi, Marička pa tretja na kolesu. Marička se je na Matajur vrnila po nekaj letih odsotnosti, velja pa za eno od legend Triajurja. Tokrat je bilo slovenskih tekmovalcev več kot običajno, kakšnih 25 od 200 (naša ocena). Zabeležili so še nekaj dobrih uvrstitev, kar pa za večino niti ni zelo pomembno. Na Matajur pridejo, ker jim ta ponuja zanimivo okolje, prijetno družbo in zabavo. Med njimi je bila tudi tokrat družina Žagar-Fratina iz Srpenice. Skupaj z mamo Tino je tekmoval sin Nejc, oče Boštjan pa je bil solist. Tina napoveduje, da se jim bosta kmalu pridružila še dva družinska člana. Triajur je zanje ena od prednostnih družinskih zadev ...
Izidi:Moške in mešane štafete:
Ženske štafete:
Solisti, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Trejli Vipavske doline | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 29 04 |
Športno društvo Tura je zadnji vikend v aprilu tretjič pripravilo gorske trejle, združene v prireditvi 360 stopinj Vipavske doline. Prijavilo se je več kot 500 tekačev, startne številke jih je dvignilo 435, na ciljih treh trejlov, 25, 50 in 100 km, pa so jih našteli 390. Zmagovalca najdaljše, kraljevske preizkušnje sta bila Marjan Zupančič in Žana Andreeva, postavljeni so bili trije rekordi. Čudovito vreme, z običajno burjo na Nanosu, je omogočilo teke brez večjih zapletov, prav tako čudovito pa je bilo tudi vzdušje na prireditvi. Bilo je nekaj padcev in slabosti na progi oziroma cilju, takšnih težav, ki sta jih lani povzročala dež in mraz, pa tokrat ni bilo. Tekači so prišli iz 18 držav, ob Slovencih je bilo največ Italijanov, na seznam se je zapisala celo Kanada. Padli so trije rekordi, moška na 25 in 100 km ter ženski na 50 km, najgloblji vtis pa sta naredila Petra Tratnik in Anže Šenk. Petra je prvič tekla na 50-kilometrskem trejlu, doslej je bila njena najdaljša preizkušnja cestni maraton. Na cilj je pritekla še polna moči, z lahkoto, ob tem pa vpisala za 46 minut boljši čas od dosedanjega rekorda. Najbližja zasledovalka je za njo zaostala za 41 minut. Zdi se, da je Petra našla disciplino, ki ji nadvse ustreza; rojena je nova zvezda slovenskega trejla. Anže se je že večkrat izkazal na dolgih progah, tokrat pa je presenetil s tem, kako dobro je pariral šampionu Marjanu Zupančiču na ekstremno dolgi progi. Impresivno je bilo videti z ramo ob rami teči peresno lahkega Marjana in orjaka (za gorskotekaške pojme) Anžeta, ki je svojih 90 kilogramov prenašal vseh 100 kilometrov enako uspešno kot pol lažji Marjan. Ta mu je uspel pobegniti šele v finišu teka, sicer pa sta oba po enkrat padla. Anžetu je kožo na kolenu držala skupaj hlačnica, vendar jo je bolj skupil Marjan, potolčen je bil po kolenih, ramenu in obrazu. Pa da ne bi kdo mislil, da je bil njun tek počasen! Oba sta prišla na cilj skoraj uro hitreje od lanskega rekorda Tonija Venclja (letos je organizatorjem pomagal kot metla). Tretji je bil Alen Božič, njegov čas pa je bil boljši od Zupančičevega predlani, ko je ta prvič zmagal na vipavski stotici. V ženski konkurenci je zmagala Žana Andreeva, ki je lani tekla na pol krajši razdalji, rekorda Ajde Radinje izpred dveh let pa ni ogrozila. Nataša Robnik je bila druga, tretje mesto je zasedla Madžarka Judit Szabo. Zadnjeuvrščeni ultraš na stotici je bil na cilju v nedeljo ob 7.27, po 25 urah in 24 minutah teka/hoje. Ta preizkušnja je bila težavna tudi za organizatorje, ki so vso noč dežurali in spremljali tekače, njihovi prostovoljci zaslužijo priznanje (in zahvalo) prav tako kot tekači. Na 50 km je Marko Tratnik obranil lansko zmago, čas pa je bil slabši za deset minut. Na progi mu je preglavice delal Sylvain Vouillamoz, a je Francoz na koncu omagal in v finišu zaradi bolečin v nogah bistveno spustil tempo. Prehitela sta ga Janez Justin mlajši in Petra Tratnik; v absolutni razvrstitvi je bila Petra počasnejša samo od brata Marka in Janeza (isto uvrstitev, tretje mesto absolutno, je lani na 25 km dosegla Lucija Krkoč). Petri je sledila postavna Avstrijka Martina Trimmel, tretja je bila Mojca Koligar. Na srednje dolgi progi je tekel tudi Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, tako rekoč najvišji predstavnik države na prireditvi. V svoji kategoriji je osvojil bron, za Ljudstvo tekačev pa je priznal, da je v kar dobri formi – in da nekaj podobnega velja tudi za slovensko gospodarstvo. Na najkrajši, 25-kilometrski progi je Aleš Žontar postavil rekord, za pet minut je popravil lansko znamko klubskega kolega iz ŠD Nanos Aleša Štora (domači tekači iz Vipavske doline in okolice so bili množično prisotni, ŠD Nanos pa je pridno pobiral medalje). Simon Strnad je bil drugi, le nekaj sekund za njim je na cilj pritekel Matic Čačulovič, Štor pa je bil tokrat četrti. Med ženskami je na najkrajši progi slavila Tamara Čelesnik, za rekordom Lucije Krkoč je zaostala za pol ure. Druga je bila Italijanka Ida Parisi, to mesto si je pritekla v zaključnem spustu, kar je njena močna stran. Na cilju je bilo nekaj zmede, ker je tekla z modro startno številko, kar naj bi pomenilo, da teče na 50 km, a so organizatorji pojasnili, da je pred startom prosila za prestavitev na krajšo progo. Marija Turšič je za malo presegla mejo treh ur in pobrala priznanje za tretje mesto. Letos sta tekli samo dve štafeti, boljša je bila tista, ki so jo sestavili v Primorskih gorskih tekih. Tekači so hvalili organizatorje in lepote Vipavske, letošnji trejli jim bodo ostali v zelo lepem spominu.
Izidi:100 km:Moški:
Ženske:
50 km:Moški:
Ženske:
25 km:Moški:
Ženske:
Štafete (100 km):
Izidi so na povezavi.
Najhitrejši na 100 kilometrov, manjka Madžarka Judit Szabo. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija 4 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: organizatorji UTVV, VJ |
|
|
|
|
|
Bubin gorski tek | |
|
COL 23 04 |
V spomin na Silva Tratnika – Bubo je društvo Trillek s Cola 23. aprila 2017 trinajstič pripravil gorski tek in pohod na Javornik. Na devet kilometrov dolgi tekaški preizkušnji z dobrimi 600 metri vzponov sta spet slavila Marko in Petra Tratnik, domačina iz Žagoliča. Prvič se je zgodilo, da je na tem teku nastopil neevropejec, Japonec Mijači Fudžio. Na Colu je bilo ob startu sedem stopinj Celzija, sijalo je sonce, na cilju pod vrhom Javornika, na višini 1156 metrov, pa sta bili bori dve stopinji, tako da tekačem ni bilo lahko, še zlasti zato, ker je burja okrepila občutenje mraza. Proga je bila spremenjena, za pol kilometra krajša kot doslej, a zato na nekaterih mestih bolj strma. Marko Tratnik je tekel svoj tempo in na cilju povedal, da bi bil lahko čas boljši, če bi se bil prisiljen boriti za zmago. Ima tudi nekaj težav z nogo, a jim je bil s svojo gorjansko trmo kos. Uroš Vodopivec ga ni ogrožal, saj tačas ni dovolj pripravljen za takšen izziv, poleg tega pa so mu domača opravila pobrala nekaj moči. Na tretjem mestu je bil tekač, ki ga tam ni nihče pričakoval, domačin Dominik Šemrl. Kar nekam nerodno mu je bilo na stopničkah, ko je prejemal pokal za svoj dosežek. Dominik je zagotovo tekaški potencial, ki še ni rekel zadnje. Morda nam bo z novim odmevnim dosežkom postregel na čavenskem vertikalu ... Japonski reprezentant v gorskih tekih Mijači Fudžio, za prijatelje Fuži, je pritegoval pozornost in se odzival na gostoljubnost tako organizatorjev kot sotekačev. Njegov čas sicer ni bil vrhunski, vedeti pa moramo, da je moral svojo energijo v štirih dneh, kar jih je prebil v Sloveniji, razporediti na kar nekaj napornih preizkušenj. Najprej let iz Tokia prek Frankfurta do Brnika, nato sobotni nastop na Joštovem trejlu, nedeljski Col, ogled Postojnske jame in v ponedeljek vrnitev v Tokio (na delu njegovih poti po Sloveniji ga je prevažalo Ljudstvo tekačev). K nam je prišel samo zaradi dveh tekov, pot ga je stala tisoč evrov, kar pa je stoično prenesel. Povedal je, da zelo rad pride v Slovenijo. Tekel je že na Grintovec, Šmarno goro, opravil je s podbrškim maratonom, letos pa ga k nam verjetno ne bo več. Fuži, letnik 1978, je tekaški trener in organizator tekov – in seveda tudi tekač, državni reprezentant na svetovnih gorskotekaških tekmovanjih (na Japonskem gorski tek ni tako razvit kot ravninski teki, kar dokazujejo številni Japonci z maratonskimi medaljami na največjih svetovnih tekih). Na Javornik je tekel zelo lahko oblečen. Na vrhu je priznal, da mu ni ravno toplo, vendar pa se mu ni mudilo s preoblačenjem, še prej je pri Pirnatovi koči sredi mrzlih oblakov poziral z japonsko zastavo. Organizatorji so se mu za to, da je lokalni tek promoviral v medkontinentalnega, zahvalili s spominsko majico, od Ljudstva tekačev pa je za spomin dobil kapo Primorskih gorskih tekov (in poročevalec LT je od njega dobil majico odlične japonske kakovosti ...). Med ženskami je bila najhitrejša še sveža primorska prvakinja v polmaratonu (Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton) Petra Tratnik. Pozen odhod v posteljo v noči pred tekom ji očitno ni odvzel hitrosti in moči, pred drugouvrščeno veteranko Mihaelo Tušar si je pritekla dobrih sedem minut prednosti in pred tretjo, prav tako veteranko, Uršo Trobec še dodatno poldrugo minuto. Med zmagovalci kategorij ni bilo veliko novih imen, Tine Valič tudi po Javorniku v najstarejši kategoriji ostaja nepremagan. Organizacija je tekla po ustaljenem voznem redu, testeninam je na Colu sledil sladoled, le na razglasitev je bilo tokrat treba čakati nekaj minut dalj časa, kot smo bili vajeni doslej. Naslednji tek iz serije PGT bo 7. maja tek prek Velikega gradišča (Vrhpolje pri Kozini).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so objavljeni na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Tek v Belo 2017 | |
|
IDRIJA 22 04 |
Idrijski Tek v Belo je že tradicija. Zadnja leta ga pripravlja mladina, Zveza društev Mladinski center Idrija. Letos so ob teku za odrasle v okviru PPT, ob sponzorstvu Kolektorja, pripravili tudi netekmovalni tek za otroke z udeležbo 89 najmlajših idrijskih tekačev in tekačic. Na teku za točke primorskega pokala smo našteli 97 tekmovalcev, najhitrejša pa sta bila Aleš Žontar in Saša Pisk. Tek je v prejšnjih letih praviloma imel težave z vremenom, tokrat pa je bilo takšno, kot si ga lahko samo želiš, verjetno najlepše v vsej zgodovini te prireditve. Tekačev ni bilo prav veliko, če se ne bi na vabilo odzvali domačini (Idrijčani so sposobni na velike tekaške prireditve poslati tudi nekaj sto tekačev!), bi bile številke še manj razveseljujoče. Po rekordnem istrskem maratonu, ki tudi šteje med teke PPT, in dobro obiskanem mladinskem teku v Tolminu se zdi, da bo ponovno oživljanje udeležbe na primorskih pokalnih tekih počasno. Potrpljenje ... Otroke so tokrat prvič povabili na tek, ki zanje ni bil tekmovalen, in to potezo organizatorjev gre vsekakor pohvaliti. Za začetek mladina ni tekmovala, morda pa se bo prihodnje leto že lahko borila za točke PPT. Spodbujala jih je maskota Biba, nastope pa je komentirala Maja Vogrič, nečakinja dolgoletnega koordinatorja PPT Mira Vogriča, ki je bil med tekmovalci. Aleš Žontar, poklicni vojak, dvakratni zmagovalec istrskega maratona na 42 kilometrov, je v Idrijo pospremil partnerko Jerico Kravos in sprva ni nameraval teči, ker ga v kratkem čakajo zahtevne preizkušnje. A si je nato premislil in se »sprehodil« po progi. Jernej Šemrov zadnje čase ne trenira več sistematično, zato Alešu ni bil kos, ločevalo pa ju je samo enajst sekund. Nekaj večji je bil zaostanek domačina Kristjana Ipavca za Jernejem. Najuspešnejša med domačimi tekači je bila Prfarka (Spodnja Idrija) Saša Pisk, s svojo vitrino je dodala še en pokal, namenjen zmagovalkam tekov PPT. Njena prednost pred Jerico Kravos je bila skoraj tri minute, Kristina Bele pa je zaostala še za dodatne pol minute. Saša tempa ni najbolje zastavila, imela je nekaj težav zaradi prehitrega začetka, a se ji je na koncu le izšlo. Uspešen nastop je tudi za veteranko Vilmo Brešan, ki jo je za dobro leto ustavila bolezen, zdaj pa spet z veseljem teče. Naslednji tek v seriji PPT bo 13. maja ajdovski Majski tek, na katerem se bodo merili odrasli in mladina.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) Vsi izidi bi morali biti na povezavi.
Start teka z maskoto Bibo.
Vilma Brešan spet teče.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
Stran 15 od 32
