Patrik Ipavec igra vedno za zmago

PIRAN

13 10
 2013

V ekipo piranskih veteranov se je pred nekaj meseci vključil prvi nogometaš iz Pirana, ki je kdajkoli zaigral za državno reprezentanco, Patrik Ipavec. Za selekcijo Bojana Prašnikarja je zaigral dvakrat, soočenje z Zinedinom Zidanom na zelenem travniku Stade de France pa se mu je izmuznilo za las. Za Ljudstvo tekačev je odgovoril na nekaj vprašanj, video posnetek je na voljo na povezavi.

Patrik je letnik 1977, poročen je s Karmen, s katero v starem Piranu vodita bar Pri Starcu, družinsko tradicijo, in imata dve hčerki. Ugotavlja, da ima tačas še kakšen kilogram preveč, kljub temu, da jih je že začel topiti. Preveč za njegove lastne nogometne kriterije in za tisto, kar želi na igrišču početi kot igralec veteranske ekipe Portoroža-Pirana, ne pa tudi za ohlapnejše »civilne« poglede na osebno težo. Presežek namreč na njegovih 181 centimetrih višine ni zaskrbljujoč, seveda, če se ne bo z leti povečeval.

36-letni Pirančan je nogometno kariero profesionalca končal pred tremi leti zaradi pogostih poškodb, njegova lakota po igranju in zmagovanju pa ni prav nič manjša, kot je bila v letih njegovega igralskega vrhunca, ko je zaigral tudi v državni reprezentanci. A tetive ga opozarjajo, da jih pretirane obremenitve lahko načnejo in naj jim ne nalaga prevelikega bremena. Lahko je reči, teže narediti. Ko Patrik dobi žogo ter med njim in golom nasprotnika ni preveč branilcev, ne bo odlašal. Vključil bo peto prestavo in bolečih tetiv ne bo poslušal. V času, ko se piranski veterani soočajo z rezultatsko krizo, so njegovi zadetki več kot dobrodošli.

Ipavec ostaja zvest piranskemu klubu, po koncu kariere nogometaša se je posvetil delu z mladimi. V domačem klubu trenira selekcijo U-17, na lucijski osnovni šoli pa vodi nogometni krožek z mlajšimi učenci. Pri delu z osnovnošolci si prizadeva, da bi ti vzljubili nogomet ter se naučili osnovnega reda in discipline, na mlajše mladince pa želi prenesti svojo nogometno prepričanje, da ni vseeno, ali dobiš ali izgubiš, jim vcepiti zmagovalno mentaliteto.

Podobno kot Zlatko Dedić (in seveda še številni drugi uspešni nogometaši) je tudi Patrik že na začetku svoje nogometne poti vedel, kaj hoče in kako priti do cilja. Običajni treningi mu niso zadostovali, hotel je več – in za to je bil pripravljen tudi trdo delati. Ko so njegovi vrstniki že sezuli nogometne čevlje, ali pa še pred poukom, si je mladi Pirančan naložil še dodatni trening. Prizadevnost ob talentu ni ostala neopažena, v prvi postavi Pirana je zaigral že precej pred polnoletnostjo. V slovenski prvi ligi je igral osem let, za ekipe Kopra, Primorja, Gorice, Olimpije in Mure, zabeležil je 236 nastopov, zabil pa je 60 golov. V tujini je igral za avstrijske in ciprske prvoligaše.

V mladi reprezentanci je bil med najboljšimi posamezniki, po tekmi s Češko, ki jo je Slovenija nesrečno izgubila, je trener avstrijskega prvaka Sturma Ivica Osim izjavil, da si Ipavca želi v svoji ekipi, da pa njegov klub nima dovolj denarja zanj. Do 21. leta Patrik ni poznal padcev, njegova kariera je bila v nenehnem vzponu. Selektor članske reprezentance Bojan Prašnikar, ki je cenil primorske igralce, ga je vpoklical dvakrat, prvič v sezoni 1997/98, drugič pet let kasneje. Zaigral je na dveh uradnih tekmah, proti Slovaški in Cipru.

Pirančanu je najbolj žal, da ga selektor ni poslal na igrišče proti Franciji 12. oktobra 2002, v kvalifikacijah za EP 2004. »Proti koncu tekme sem se že ogreval, da vstopim v igro in zaigram proti legendam, ki jih je vodil Zinedine Zidan, takrat najboljši igralec na svetu. A ravno v tistih minutah se je poškodoval Amir Karić in selektor ga je zamenjal z drugim obrambnim igralcem, jaz pa sem obsedel na klopi. Škoda, tako sem si želel zaigrati proti Zidanu.«

Skupaj s Patrikom, ki je po »poklicu« napadalec, je nekaj časa za A selekcijo igral tudi branilec Matej Mavrič Rožič, zdaj pa je v reprezentanci tretji Pirančan, branilec Andraž Struna.

Ko je igral v Olimpiji, so se začele poškodbe, največ težav je imel s koleni. Poškodbe so bile tudi vzrok za zgodnji konec profesionalnega igranja, zaključil je v koprski Luki, s katero je okusil slast naslova državnega prvaka, pri 33 letih. Dve leti kasneje, ko je prestopil veteransko starostno mejo, je sprejel povabilo selektorja veteranske ekipe Vase Lukića in zaigral še v najstarejši selekciji piranskega kluba.

 

ipavec4-400

Patrik Ipavec danes.

 

ipavec5-400

Na treningu reprezentance, levo Igor Benedejčič, desno Zlatko Zahovič.

 

ipavec2-500

Poškodba je Patriku v zadnjem hipu preprečila, da bi podpisal sanjsko pogodbo s turškim Fenerbahčejem. Tako so ga predstavili na naslovnici enega od tamkajšnjih časopisov.

 

ipavec3-500

Všeč je bil legendarnemu Ivici Osimu, vendar si Avstrijci niso mogli privoščiti tako dragega nakupa.

 

ipavec1-400

Uradni bilten tekme Francija : Slovenija leta 2002.

 

ipavec6-500

Sestanek članske ekipe pod taktirko Bojana Prašnikarja.

VJ