|
|
26. Gorski tek na Nanos v spomin na Fabjana Furlana | |
|
PODNANOS 13 10 |
|
Planinsko društvo Podnanos je 13. oktobra 2024 izpeljalo svoj 26. Gorski tek (in pohod) na Nanos, v spomin na Fabijana Furlana. To je bil zadnji tek sezone Primorskih gorskih tekov 2024, med 50 tekmovalci sta slavila Simon Alič in Anja Mikuž. Organizatorji so bili primorani spremeniti progo, jo podaljšati in dodati nekaj deset višincev, saj dela na cesti (že dolgo se vlečejo) niso dopuščala običajnega poteka. Tekači so premagovali šestkilometrsko progo s 720 metri vzponov, dodani ravnini je v drugem delu trase sledil težji vzpon. Morda je prav ta sprememba na progi Urošu Rozmanu odnesla skupno zmago v PGT 2024, saj je na tej strmini Simon Alič pridobil odločilno prednost. Finiš sezone v moški konkurenci je bil dramatičen, kot še nikoli v četrtstoletni zgodovini PGT (če spomin ne vara vašega poročevalca). Uroš je na tekaški progi na Hleviše, to je bil predzadnji letošnji tek, za pet točk prehitel Simona in obetal se mu je sezonski naslov. Simonova zmaga na Nanosu je točke obrnila na glavo, za pet točk (neuradni izračun) je povedel Simon, ki ima sicer manj tekem kot Uroš (v primeru izenačenega števila točk bi imel prednosti tekač z več odtečenimi teki). Poudariti moramo, da je merjenje dveh Gorenjcev potekalo v doslednem in občudovanja vrednem ferpleju. Uroš ne namerava vreči puške v koruzo, na vrh bo spet skušal priti v naslednji sezoni. O tem, kakšna bo sezona 2025, bo verjetno kaj več znanega na zaključni prireditvi PGT 2024, ko se bo v Gaberju poslovilo več kot 15 let aktivno vodstvo pokala s Klavdijem Čendakom in Ivom Ketejem v prvi vrsti. Tretji med moškimi je bil Matej Kolenc, kljub dvema zahtevnima tekoma, opravljenima le nekaj dni pred Nanosom. Pri dekletih je s petminutno prednostjo slavila Anja Mikuž pred občasno udeleženko PGT, 20-letno Ljubljančanko Lano Papič, tretja pa je bila Edita Gashi, po neuradnem izračunu letošnja skupna zmagovalka, kajti reprezentantki Anji do skupne zmage manjka nekaj tekov in točk. Organizatorji so zaradi težav s progo odpovedali mladinske teke, za odrasle pa so dobro poskrbeli. Proga je bila primerno označena, kar sicer ni vedno pravilo na tekih PGT. Istočasno je po asfaltu do cilja v bližini tekaškega izteka proge potekala pokalna tekma rolkarjev v izvedbi Smučarske zveze Slovenije. V razmeroma številni konkurenci sta slavila Marko Tratnik in Petra Šček (prej Tratnik), Petra je ob tem premagala vse moške, razen brata. Zaključek sezone PGT 2024 se napoveduje za 1. december v Gaberju, kjer bo TD Burja izpeljala tudi prvi tek naslednje sezone, po nekaterih informacijah še zadnjič (o vzrokih še nismo poučeni). Takrat se dokončno izteče mandat dolgoletne koordinacije PGT in verjetno bo tedaj znana tudi nadaljnja usoda pokala, ki je četrt stoletja rasel ter tačas predstavlja pomemben del slovenskih gorskih in sploh tekov v naravi. PGT vzgaja vrhunske tekače za mednarodne nastope slovenske reprezentance in vse več primorskih tekov služi tudi za oblikovanje sporeda tekov državnega pomena (pokal, DP), zato bi bilo zanemarjanje tega primorskega pokala škodljivo tudi z nacionalnega vidika.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Žiga Vižintin
Zmagovalca Nanosa: Anja Mikuž in Simon Alič.
Fotogalerija (z izidi, tudi rolkarjev) je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=fSekLuw1hto
VJ
|
|
|
22. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 28 09 |
|
TSK Idrija je svoj 22. vzpon na Hleviše, namenjen tekačem in pohodnikom, pripravil zadnjo soboto v septembru. Sodelovalo je 47 tekačev, od tega pet otrok, in 11 kolesarjev. Med slednjimi je bil najhitreje na cilju Luka Tavčar, med gorskimi tekači pa so slavili Uroš Rozman in Edita Gashi ter v otroški konkurenci Vid Sedej in Ema Vodopivec. Udeležba je bila ena slabših, predvsem med kolesarji (brez kolesark). Morda je temu botrovalo SP v kolesarstvu, saj se je v Ženevo odpravilo kar precej Idrcev, da bi prispevali k (pričakovanemu) vrhunskemu uspehu Slovenije, naslovu Tadeja Pogačarja (h kateremu je pomembno prispeval prav njihov someščan Jan Tratnik). Nizkim številkam je prispevala tudi skromna promocija, na srečo pa so domači tekmovalci uspešno zapolnjevali vrzeli. Tekmovanje je bilo izpeljano korektno, tudi s praktičnimi nagradami za najboljše in žrebanjem med vsemi tekmovalci, kar postaja na teh tekmah vse redkejša jagoda na torti. Omeniti moramo zdrs organizacije, ki ni najbolje poskrbela za označitev proge, to osnovno nalogo pri vsaki tekmi. Prizadeti so se jezili, najbolj Milivoj Papič, dominantni tekač v svoji starostni kategoriji. Po vsej verjetnosti je na Hlevišah izgubil prvo mesto, vendar pa mu zaradi tega skupna zmaga v pokalu PGT bržkone ne bo ušla. Na podelitvi – sklepamo, da iz protesta – ni prišel po medaljo za tretje mesto. V moški članski konkurenci je – morda je to presenečenje, morda pa ne – Uroš Rozman premagal Simona Aliča, neposrednega tekmeca za končno zmago. Simon je vselej med glavnimi favoriti, res pa je, da je hleviška proga tekaška in Uroševim nogam prijaznejša kot Simonovim, najhitrejšim na najbolj strmih progah. Ne vemo, kaj pravijo točke pred zadnjo tekmo sezone na Nanos, so pa delnice Uroša, edini je tekel po pol ure, na Hlevišah poskočile. Na začetku je vodil domači orientacist Gregor Hvala, v nadaljevanju sta bila nekoliko hitrejša Uroš in Simon, ura na cilju pa je pokazala minimalen zaostanek Gregorja, ki je v finišu porabil vse moči, do zadnjega atoma. Na Hlevišah so pripravili zadnjo otroško tekmo v sezoni, saj na Nanosu, kjer bodo zaključili PGT 2024, otroških tekov ne bo. Udeležba je bila skromna (pogrešali smo Joštove tekače). Ker gre sezona h koncu, si tekači vse pogosteje zastavljajo vprašanje, kaj bo s PGT v naslednjem letu. Kandidatov za prevzem koordinacije pokala ni (prav veliko), lahko pa zapišemo, da je na Primorskem dovolj prostovoljcev, ki ne bodo dovolili, da bi tekmovanje na tako visoki ravni in s takšno tradicijo zamrlo. PGT se bodo v letu 2025 nadaljevali, morda v nekoliko spremenjenem in poenostavljenem formatu, zato pa jih utegne prepihati zdravilna burja. Kot rečeno, zadnji tek sezone PGT 2024 bo tradicionalni gorski tek na Nanos (13. oktobra), samo za člansko konkurenco; organizatorji napovedujejo nekoliko spremenjeno progo, saj obnavljanje ceste še ni končano. Istočasno bo tam potekala tudi tekma rolkarjev.
Izidi:Moški, absolutno:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Gregor Hvala
Trije najhitrejši (z leve): Simon Alič, Uroš Rozman, Gregor Hvala.
Najhitrejše (z leve): Urša Trobec, Edita Gashi, Ivica Žlogar.
Fotogalerije (z izidi) je na povezavi:
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=mDCQitkEO2s
|
|
|
8. (13.) Blitz Bovec maraton | |
|
BOVEC 21 09 |
|
Bovec, ne samo Tekaško društvo Bovec, je 21. septembra, teden kasneje kot običajno, izpeljal svoj maraton. Zgledno, kot smemo od kraja, kjer so 16. novembra 1980 poskusili organizirati prvi slovenski rekreativni maraton, pričakovati. Na 42-kilometrski progi sta slavila Jure Orehek in Elisa Pivetti, ki je na najvišjo stopničko stopila drugič zapored. Organizatorji imajo za prvi maraton v Sloveniji tistega iz leta 1980, ki pa je bil neregularen. Štetje bovških maratonov zato začenjajo z letom 1981, ko sta slavila Dušan Mravlje in Kazimira Lužnik (kot smo izvedeli te dni, ko se Kazimira pripravlja na poskus postavitve svetovnega rekorda na LM v polmaratonu za starostno skupino nad 90 let). Sprejmimo to odločitev Bovčanov in zapišimo, da je letošnji maraton osmi v seriji, ki se je začela leta 2016 in ki ji je covid-19 preprečil eno izvedbo. Skupno pa gre za 13. maraton, saj so jih med leti 1981 in 1985 izpeljali pet. Toliko, da se ve, kaj je zgodovina najtežjega in po (tudi letošnjih) ocenah večine tekačev najlepšega slovenskega maratona (za ta naslov kandidira tudi drugi primorski maraton, istrski; organizatorji obeh med seboj že dolgo sodelujejo). Za nami so štirje od petih maratonov, ki jih premore Slovenija. Na treh (Istra, Radenci, Bovec) sta prevladovala Jure Orehek, dvakrat prvi absolutno in enkrat tretji najboljši Slovenec, ter Jasmina Kozina Praprotnik, enkrat absolutna zmagovalka in dvakrat najboljša Slovenka. Pričakovati je, da bo Jure tekel še na četrtem, ljubljanskem, tam pa bo tudi Jasmina, vendar tokrat v vlogi spodbujevalke Kazimire. Kakorkoli, klobuk dol obema, že samo odteči toliko maratonov v enem letu je veliko, kaj lahko rečemo šele o osvojenih stopničkah! Jure je v Bovcu slavil pred Luko Avbljem s prednostjo šestih minut, še dodatnih deset minut je zaostal Borut Margon, s katerim smo se o Bovcu pogovarjali po njegovi zmagi na sežanskem Teku na Tabor. Med ženskami je slavila Italijanka Elisa Pivetti, drugič zapored, tokrat je tekla za štiri minute hitreje. Jasmina je za njo zaostala za dve minuti, svoj osebni rekord pa pri tem popravila za kar 14 minut. Neža Mravlje, ki najbrž niti ne ve, kolikokrat je že zmagala na maratonskih tekih, je bila tokrat zaradi težav s poškodbami (zadnjič je maraton tekla lani v Bovcu, bila je druga) tretja. Vse tri maratonke niso skoparile s pohvalami organizatorjem – in čudoviti, čeprav zelo težavni progi. Polmaraton z dodatkom kilometra je v merjenju treh dokaj izenačenih tekačev dobil Maks Rozman, za njim pa sta si srebro in bron razdelila Jan Lipovšek in Liam Krička na razdalji vsega štirih sekund. V konkurenci polmaratonk ni bilo od starta do cilja nobene dileme: Neja Kršinar, tudi njej je ta bovški tek pri srcu, je pred Nino Gubanc zabeležila skoraj pet minut prednosti, pred Tanjo Kompan pa še poltretjo minuto več. Na tej progi smo videli Matejo Kosovelj, za stopničkami je na četrtem mestu zaostala za dobri dve minuti. Kljub zgolj 36 letom legendo slovenskega (gorskega) teka Mateja teče zase, brez teka ne more živeti, na uradnih tekih pa jo zadnja leta vidimo le poredko. V Bovcu smo izvedeli, da se od vrhunskega teka poslavlja tudi 33-letna Neja. Teče še vedno, a brez visokih ambicij, podaja se v poslovni svet nepremičnin. Pravi, da je bilo 12 let v vrhunskem teku dovolj, mi pa upamo, da si bo premislila. Najkrajši tek, nekaj več kot 8-kilometrski, je priložnost, da se svetu daljših tekov v odrasli družbi pridružijo in se dokažejo mladi bovški tekači. Pa ne samo bovški. Tretji je bil Mathias Mlekuž, mladi talent TD Bovec, 14 sekund pred njim pa je srebro osvojil Nace Vojska s Cerkljanskega. Če se ne motimo, sta to doslej največja uspeha teh dveh mladeničev letnika 2008, upov slovenskega teka (Mathias je bil že tudi državni prvak; zanimivost: obstaja še en Mathias Mlekuz, Francoz slovenskega porekla, ki je igralec). Naceta je v Bovec pospremila mama, Jasmina Pitamic Vojska. Tokrat ni napadala medalj, prednost je dala sinu. Izkazalo se je, da geni ne lažejo. Ob mami Jasmini jih je Nacetu prispeval tudi oče, nekdanji serijski zmagovalec Primorskih tekov Marko Vojska. Zmagovalec Žan Čeplak, letnik 2001, z naraščajnikoma ni imel večjih težav. Sprva so tekli skupaj, nato pa je Žan pritisnil na plin in si zagotovil zmago z dobro minuto prednosti. V ženski konkurenci je na osmici slavila Vipavka Kristina Vanceta. Na cilju ni mogla verjeti, kaj ji je uspelo, in to s pičlo sekundo prednosti pred Emo Šuligoj, tretja pa je bila še ena tekačica tega priimka, Davorina. Operaciji Kristininega kolena je sledilo dolgo obdobje rehabilitacije, zdaj pa je, kot kaže, vse v redu, Vipavka spet uživa v teku – in je spet zelo hitra. Za razliko od nekaterih drugih tekov, ki ob članskih prirejajo tudi otroške teke, mladino v Bovcu vzamejo nadvse resno. Popoldne, ko je večina odraslih tekačev že zapustila prizorišče, se je merilo skoraj 200 otrok, najprej najmlajših netekmovalno, nato pa višje triade tekmovalno. Mladina je tekla do zadnjega diha, visoko tekmovalnost so pokazali že najmlajši, pri katerih je bilo bolj malo »netekmovalnosti«. Organizatorji so mladim tekačem pripravili zelo resno tekmo, natančno po urniku in pravilih. Zgledno, tako kot je bil zgleden ves bovški tekaški dan. 400 prostovoljcev, ves Bovec, od župana Valterja Mlekuža navzdol, sponzorji, ambasadorji in častni gostje (med njimi vrh Atletske zveze Slovenije) ter ambasadorji maratona so udeležencem, tekačem in njihovim spremljevalcev ter drugim gostom v sodelovanju z naravo ponudili zelo prijetno soboto. Edino nečesa s(m)o pogrešali. Buških krafov, slovitih štrukljev po bovško, tokrat ni bilo na prizorišču. Menda jih birokracija s svojimi neživljenjskimi predpisi ne dovoli. Škoda.
Izidi, absolutno:Maraton, moški:
Ženske:
Polmaraton (22 km), moški:
Ženske:
8 km, moški:
Ženske:
Otroški teki:Dečki 2010, 2011:
Deklice 2010, 2011:
Dečki 2012, 2013:
Deklice 2012, 2013:
Vsi izidi so na povezavi: https://www.timingljubljana.si/Rezultati.aspx
Trije najhitrejši maratonci
Pet najhitrejših maratonk.
Neja Kršinar se bo v »pokoju« pridružila Mateji Kosovelj.
Fotogalerija je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=6yq3kGv3Ot8
VJ
|
|
|
12. Tek na Angelsko goro | |
|
AJDOVŠČINA, OTLICA 15 09 |
|
DLT Filipides je na dan praznika Primorske med Ajdovščino in Otlico izpeljal 17. gorski tek iz serije Primorskih gorskih tekov. Zmagala sta Tadej Serdinšek, tretjič letos, in Anja Mikuž, ki je zastavila nov mini niz zmag (zmaga na Črni prsti). Na najvišji stopnički sta se družila na Mali gori. Iz Ajdovščine je na progo, ki je štiri kilometre vodila 730 metrov navzgor in v petem kilometru preizkusila še ravninske tekaške sposobnosti, je startalo 54 tekačev. Tokrat so organizatorji, DLT Filipides in domači ljubitelji teka, odstopili od napovedane namere, da izvedejo tudi otroške teke (lani so jih izpeljali zelo dobro). Toda njihovo obvestilo o tej spremembi je imelo omejen doseg, saj so bili otroški teki napovedovani še na dan teka (na uradni strani PGT sta na dveh mestih objavljeni nasprotujoči si informaciji), o tej spremembi pa ni bil obveščen niti medijski sponzor Ljudstvo tekačev, ki tekom v PGT zagotavlja velik del promocije. Sicer pa je bil 12. tek (ponekod so objavljali, da gre za 11. tek, na naših straneh pa smo o enajstem poročali že lani) izpeljan korektno, udeležba pa je bila v okvirih letošnjih povprečij tovrstnih tekov, k čemur so prispevali domači tekači in skupina tekačev iz Italije. Marsikoga, ki smo ga pričakovali na Otlici, je doma zadržala trgatev, pa tudi vremenska napoved ni bila ugodna. Na koncu napovedanega dežja ni bilo, burja je tekačem prizanesla, svežina pa je tekačem prej prijala kot jih ovirala. Na progi je bilo sicer nekaj spolzkih mest, a večjih težav zaradi predhodnih padavin ni bilo. Med moškimi je svojo tretjo letošnjo zmago na tekih PGT vpisal Mariborčan Tadej Serdinšek. Slabi dve minuti za njim je bil v cilju Uroš Rozman, skupaj z odsotnim Simonom Aličem glavni kandidat za skupno zmago v PGT. Skupnih izidov na uradni spletni strani ne najdemo, Uroš pa iz osebno vodene statistike ugotavlja, da sta si s Simonom blizu. Kar zadeva Tadeja, bo najbrž držalo, da mu preostala dva teka do konca sezone niti v primeru zmag ne moreta prinesti prvega mesta. V ženski konkurenci domnevamo, da Anji Mikuž prav tako nobena tekmica ne bo kos do zaključne prireditve PGT 2024. Reprezentantki tokrat niso prišle blizu, Anja je predse spustila samo štiri moške, v cilj pa prišla z več kot desetminutno prednostjo. Drugega mesta se je veselila Sara Del Giusto, prav nič utrujena od sobotnega 20-kilometrskega teka za štafeto Ljudstva tekačev. Nasprotno, v izjavi za LT je povedala, da jo je na otliški progi vzdušje štafete spodbujalo. Izkazali so se še nekateri drugi tekači štafete, dva nastopa v dveh dneh jim nista bila pretežka. Tretja je bila na cilju zmagovalka veteranske kategorije Mihaela Tušar. Na Otlici smo pogrešali redni udeleženki PGT in osvajalki absolutnih stopničk Uršo Trobec in Ivico Žlogar, udeleženki svetovnega veteranskega prvenstva (Urša se domov vrača z bronom na daljšem trejlu). Naslednji, 18. tek PGT bo 22. Vzpon na Hleviše, ki ga bodo v Idriji pripravili 28. septembra. Člani bodo startali ob 10., mladina ob 11. uri.
|
|
|
10. Štafeta Ljudstva tekačev | |
|
PRIMORSKA 14 09 |
|
Ljudstvo tekačev (LT) je teden dni pred Blitz Bovec maratonom izpeljalo svoj tradicionalni štafetni tek, s katerim vsako leto poveže primorska cestna maratona. Tokrat so tekači tekli iz Kopra, kjer so v aprilu izpeljali deseti Luka Koper Istrski maraton, do Bovca, ki bo svojo prireditev organiziral v soboto, 21. septembra. V 16 urah in 55 minutah, najhitreje doslej, je 50 tekačev s štafetno palico in pozitivno energijo, ki jo tekači vedno ustvarjajo, rekordno opravilo s 146,5 (toliko so letos namerile naprave) kilometri poti jug-sever. Začelo se je leta 2014, ko so primorski tekači - za spodbudo novonastalemu Istrskemu maratonu - iz Bovca proti Kopru s štafetno palico ponesli iskro prvega rekreativnega maratona v Sloveniji, izpeljanega v Bovcu 16. novembra 1980. Od tedaj je minilo deset let in samo covid-19 je enkrat ustavil štafeto. Tako se je LT letos lotilo jubilejnega desetega teka. Tako kot zadnjih nekaj let je tudi tokrat palico izdelal in jo podaril LT Marko Dugon, Gorenjec, ki z boljšo polovico Darjo z veseljem prihaja na Primorsko, a so jima opravki tokrat to onemogočili. Če tekače štafete vprašate, v čem je smisel tega teka, bo vsak od njih našel kaj svojega. Najprej je bila iskra, ki prižiga Istrski maraton, potem je bila pozitivna energija, ki si jo podajata in jo oplajata oba kraja, zraven je prišla čezmejna dimenzija, veselje ob brisanju meje v imenu teka, povezovanje Primorske in njenih lepot … Letos je koordinator štafete v Boljuncu zbranim tekačem iz Istre ter Trsta in okolice ob fotografiranju vrgel vprašanje: Kaj delamo? V naslednjem delčku sekunde je nazaj priletel odgovor Chiare De Cristini in zbora ob njej: Tečemo! V tej besedi je skrito in razkrito vse, kar je privlačnega in pozitivnega v teku, kar je znano samo tekačem (itak!). Tek je veselje, življenjska energija, zdravje, prijateljstvo, solidarnost, družabnost, obvladovanje prostora in časa, preseganje vsakršnih meja in razdelitev, dobrodelnost, humanizem, zabava, igra, ferplej, tekmovalnost, požrtvovalnost, odrekanje, trpljenje, zadoščenje … Vse to in še kaj je bilo tokrat še bolj izrazito kot običajno čutiti med tekači, lahko zapiše nekdo, ki je bil zraven na vseh desetih izvedbah. Chiarin klic je zanetil te občutke, ki so jih tekači ponesli iz Boljunca proti cilju, ki so dobili pospešek na Krasu, čemur so svoje dodali Počasni, a drzni na Goriškem, s to energijo so otroci dokončali delo na zadnjem, desetkilometrskem odseku med Srpenico in Bovcem. Za to, narodnostno pisano ekipo tema, pozna ura, neprijazno vreme in napor niso bile ovire, temveč igra, izziv, s katerim se ne more spopasti vsakdo – in ga premagati. Štafetno palico je pri Taverni v Kopru prvi nosilki Eleni Safonovi ob petih zjutraj/ponoči izročila Marijana Sikošek, donedavna predsednica društva Istrski maraton, oseba, ki sodi med najprizadevnejše tvorce tega zahtevnega tekaškega projekta. Marijana je tekače pospremila z dobrimi željami in pozdravi za Bovec, kjer je na cilju štafetno palico ob 21.55 sprejel vodja bovškega maratonskega projekta Vasja Vitez. To je bila rekordno hitra izvedba, ki ji je botroval Vasja, zadolžen za organiziranje tekaške zasedbe od Tolmina navzgor. Vremenska napoved je bila namreč neugodna in dobro bi bilo štafeto čimprej zaključiti. Zato se Počasni, a drzni pod taktirko Renata Lešnika hiteli na svojem odseku Solkan-Kanal, med Kanalom in Tolminom je visoko hitrost vzdrževala trojka Tomaža Kende (Tomaž je poskrbel za varnejšo trejl varianto prek Mosta na Soči namesto nevarnega odseka glavne ceste skozi sotesko), v Tolminu je palico prevzel Andrej Kutin in s tempom 4:20 do 4:30 hitel po levem bregu Soče. Dež se je vseskozi napovedoval in – to je bilo realno pričakovanje – ni bilo upanja, da bo vsa ta dolga pot minila brez njega; vprašanje je bilo le, kako intenzivne bodo padavine. A izkazalo se je, da še vedno velja pravilo, za katerega vedo izkušeni: ko se zberejo tekači, se dež ali umakne ali pa preide v rosenje. Ta magija ne velja vsakokrat, a zagotovo v kakšnih 80 odstotkih … Rosilo je v Boljuncu, nekaj kapelj je tekače dohitelo v Bazovici, v Sežani o rosenju komaj lahko kaj rečemo, potem pa je bil dolgo mir, rahel dež je štafeto spet dohitel šele pred Tolminom, po izkušnjah organizatorjev teka najbolj mokrem mestu na trasi. Andrej je začel v dežju, a mu je še pred Kobaridom ubežal, potem pa je tekače do neke mere motil le še mraz; to je bila ne samo najhitrejša izvedba štafete, temveč tudi najbolj hladna. Prek Krasa je tokrat tekla nekoliko spremenjena ekipa, med Sežano in Krajno vasjo sta spremljevalno vozilo nadomeščala kolesarja (TD Bistrc) Milojka in Emil Klobas, oba tudi izprašana atletska sodnika. Zaradi novih obrazov, kombinacije Istre in Krasa, se je v Sežani zastavljalo vprašanje, kako bo s tempom, potem pa se je izkazalo, da so novinci/novinke pravi »kenijci«. Tudi letos so tekačem priložnost za oddih in usklajevanje z urnikom nudili v Zagrajcu, na kmetiji Kosoveljevih, in pri Valdi v Biljah. Najuspešnejši slovenski tekaški trener vseh časov Edvin Kosovelj, dvakratni svetovni prvak Mitja in družina so postregli s pršutom in teranom, Valda Dornik pa v Biljah z narezkom in nebeško okusnimi kremšnitami (za čistunske jezikoslovce: kremnimi rezinami). Valda je – kljub zoprni poškodbi – nato odtekla še svoj odsek do Solkana in Počasnih, a drznih. Povedati je treba, da je ob Valdi in Andreju svoj solistični odsek odtekel tudi Valter Hvala. Vsi trije so v tek vnesli hitrost, ki je krajšala predvidene časovne nastavitve. Za okrepčilo je skrbelo spremljevalno vozilo Tatjane Gornjec; tokrat ji ni bilo treba teči, teka bo dovolj v soboto, ko se bo vrnila v Bovec. Imena vseh udeležencev so navedena na seznamu, ki gre v arhiv LT (palica pa v vitrine bovškega maratona). Zahvala in pohvala vsem, ki so svojo energijo in dobro voljo prispevali za jubilejno štafeto ter omogočili, da se tradicija nadaljuje!
Marijana Sikošek pošilja pozdrave v Bovec.
Bazovica.
Tolmin je bil tudi letos moker,
Zaključek s teranom Kosoveljevih.
Podpisi sodelujočih.
https://www.youtube.com/watch?v=mFH_D7Uwb4k&t=20s
|
|
|
31. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst | |
|
PODBRDO 07 09 |
|
Planinsko društvo Podbrdo je tretje desetletje najstarejšega slovenskega gorskega teka začelo na prvo soboto v septembru. Tekma je štela za točke PGT in slovenskega gorskotekaškega pokala za člane in veterane. Med 94 udeleženci graparskega vertikala sta bila najhitrejša (oba prvič) Klemen Španring in Anja Mikuž. Ker se zgodba tega teka vrti okrog trojke prvih tekačev leta 1970, smemo letošnje spremembe glede njihovih nastopov poimenovati zgodovinske. Peter ni več (edini) rekorder po številu nastopov in od družine Čufer ne moremo več pričakovati, da bodo nadaljevali 30-letno tradicijo. Medtem ko je bila v dolini temperatura okrog 15 stopinj, je oblak okrog vrha Črne prsti nudil že skoraj zimske razmere. Večini tekačev je ohladitev prijala, saj jih je 6,3 kilometra dolga kraljevska proga s 1.320 višinskimi metri dodobra ogrela. Zmagovalec Klemen Španring, ki je že v fazi priprav na zimsko turnosmučarsko sezono, je uro ustavil pri 50:54, v isti minuti kot lani Rok Bratina, le 41 sekund pozneje, in se v svojem prvem nastopu na kraljevskem graparskem vertikalu vpisal med najhitrejše v zgodovini. Tine Žižmond, še nekaj mesecev bo mladinec, je za njim zaostal za slabe tri minute, legendarni Simon Alič pa je bil tretji, bil je najviše uvrščeni veteran. Klemnu in Tinetu je pri vrhu družbo delal še en mladinec, Jaka Marinšek, na četrtem mestu. Klemnu in Jaki je proga všeč, za »skoraj« domačina Tineta je »zakon«, tako da utegnemo v prihodnjih letih spopade te trojice na strminah Črne prsti še večkrat spremljati. Izid Anje Mikuž, zmagovalke v ženski konkurenci, ima nekaj manjšo vrednost, saj so najhitrejša dekleta doslej tekla pod uro, a glede na to, da je ta čas za skoraj pet minut boljši od njenega lanskega dosežka, lahko v prihodnje tudi tu pričakujemo razveseljive novice. Trend izboljševanja izidov je namreč pri Anji vztrajno pozitiven. Maja Laznik, ki ima raje daljše trejle, je za Anjo zaostala kar za osem minut, nerjaveča Urša Trobec pa še za dve minuti več. Preskočimo na zgodbo trojke iz leta 1970 (in se malo kasneje vrnimo k dekletom). Dolga leta, kaj leta, desetletja, smo bili vajeni, da je nastopal Peter Čufer z zaporedno številko teka, bil je edini, ki je opravil vse teke. Vedeli smo, da je njegova boljša polovica Milojka odtekla vse teke, razen prvega, nismo pa vedeli, da se z enakim številom tekov, torej vsemi razen enega, lahko pohvali še Lojze Kovačič, Petrov sorodnik. Pred letošnjim tekom se je zgodilo naslednje, kot sta nam povedala Peter in Milojka. Peter se je – povejmo: v maniri najžlahtnejšega ferpleja - odpovedal uradnemu nastopu s startno številko, medtem ko sta si ju Milojka in Lojze nadela. Družinski dogovor, ki je sledil, je bil, da si letos rekord 30 nastopov razdelijo in da je s tem zanje tekov na Črno prst konec. »Mera je polna,« je jedrnato povzela Milojka njihovo odločitev. Marko Dakskobler iz zdravstvenih razlogov ne sme teči, in tega že dolgo ne počne več, tako da je tretjemu od »prvopristopnikov«, Ivanu Čuferju, šinilo v glavo, da je samo on tisti, ki lahko nadaljuje tradicijo nastopanja članov prve tekmovalne postave. Kilogrami so šli dol, treniral pa ni kaj prida, z izjemo enega vzpona na goro prejšnji teden, kot je povedal za LT. Nadel si je startno številko 55 in prej kot v dveh urah pri svojih 72 letih prišel na cilj, kjer je brat poskrbel zanj, on pa je svojo zgodbo povedal Ljudstvu tekačev – in se posladkal s sadno kupo, zaščitnim znakom teka. Omenili smo Marka Dakskoblerja, a njegova zgodba še ni končana. Pravzaprav se šele začenja, in to dve generaciji kasneje. Markova vnukinja, osnovnošolka Nuša Kusterle, letnik 2010, ni športnica, tako vsaj zatrjuje, očitno pa ima Markove gorskotekaške gene (in verjetno še katere športu prijazne). Že nekaj časa si je želela teči na Črno prst, letos pa se je odločila, da si željo izpolni. Brez treninga je s progo opravila v uri in 34 minutah, na cilju pa smo jo videli prav svežo, komajda kaj zdelano. Da v Podbrdu ne raste naslednica primorskih tekaških šampionk Lucije, Mateje, Petre, Klare …? Še ena zanimivost. Marko Obid, ki je naš »stari« znanec s pobočij Črne prsti, je Nušin sošolec – v razredu s tremi učenci. Gremo stavit, da je to najbolj tekaški razred v državi? V Podbrdu so razdelili 30 priznanj (od tega 10 za ženske) osvajalcem letošnjega Pušeljca. Šopke, namenjene ženskam, je, tako kot običajno, tudi letos izdelala Milojka Čufer. Naslednji tek iz serije PGT bo 15. septembra na Otlici (start članov v Ajdovščini), začeli bodo ob 10. uri. Ob članih bo tekla tudi mladina (start na Otlici).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Klemen Španring
Zmagovalca Črne prsti 2024.
Milojka in Peter pravita, da na Črno prst (uradno) ne bosta več tekla.
Letos je od prvotne trojke tekel samo Ivan Čufer.
30 nastopov ima, ob Milojki in Petru, vpisanih tudi Lojze Kovačič.
Nuša Kusterle.
Letošnji osvajalci Pušeljca.
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na povezavi:
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=fk2ENnahJas
VJ
|
|
|
23. Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
|
Športno kulturno turistično društvo Lom je na 23. izvedbi svoje tekaško-kolesarske prireditve spet vpisalo rekord, 338 udeležencev, in preseglo lanskega (311). Sodelovanje z gorskotekaškim združenjem AZS in veljavnost tekem tudi za državno prvenstvo (gor-dol, člani) in slovenski pokal (vzpon, mladinci) je običajnima množicama tekačev PGT in kolesarjev dodalo tako višjo udeležbo kot verjetno najvišjo raven športnih dosežkov v zgodovini vzponov. Prednjačila sta gorska tekača svetovne veljave Timotej Bečan in Lucija Krkoč, zmagovalca trejla (gorski tek gor-dol), saj sta popravila rekorda, ob tem pa niti nista dala od sebe vsega, kar zmoreta. Njima moramo dodati Lauro Šimenc; kolesarski rekord je pognala v doslej neznane višine. Dan je bil vroč, soparen, tekme so bile dobro organizirane in po njih so za tekmovalce dobro poskrbeli. Nekateri so se čudili, kako za tako malo denarja - v primerjavi z večino podobnih prireditev - organizatorji uspevajo toliko ponuditi: raznovrstno in obilno prehrano, vključno s tradicionalnimi mega štruklji, majice, zabavo za otroke, pijačo … in celo žrebom glavne nagrade, kosilnice (dobila jo je ena od italijanskih tekmovalk). Naših zahodnih sosedov je bilo precej in osvojili so tudi kar nekaj medalj. Dovolimo si primerjavo njihove udeležbe s starim pravilom, da so najboljše gostilne tiste, pred katerimi je parkiranih največ tovornjakov … V ŠKTD Lom razmišljajo o tem, da bi ukinili gorskotekaški vzpon in se ukvarjali predvsem s trejlom, po pregledu visokih številk letošnje udeležbe pa lahko upamo, da se to ne bo zgodilo, kajti njihova letošnja formula se je obnesla. Med pozitivnimi presenečenji je bila številna udeležba otrok, vprašanje pa je, ali je bil en tek za vseh 52 nadobudnih tekačev v razponu desetih let starosti dobra rešitev. En sam start je prinesel veliko gnečo, ena dolžina (700 dolžinskih in 100 višinskih) pa preobremenjevanje velikega dela sodelujočih (najmlajši tekač je štel štiri leta). Tokrat smo videli teči tudi otroke še aktivnih tekačev, pa tudi tistih, ki so s kariero končali – in se ponovno prepričali, da jabolko običajno ne pade daleč od drevesa. Najštevilnejša je bila družina Kosovelj, pa čeprav še niso tekli vsi njeni mladi pripadniki. Čutiti ni bilo nobene prisile, otroci so se predvsem zabavali - a nekateri od njih že izkazujejo visoko tekmovalnost. Kakorkoli, za prihodnjič bi bilo dobro izvedbe otroških tekov dodelati. In Široko je lokacija, ki družinam nudi veliko prijetnega. Kratki trejl (12 km, 600 višincev) je tokrat nastopal v vlogi gorskega teka, disciplina gor-dol, na katerem so se člani AZS merili za državne naslove (člani in članice). Ta disciplina je najstarejša v slovenskem gorskem teku, dandanes pa se lahko brez težav prelevi tudi v kratki trejl, disciplino skupnih prireditev gorsko- in ultra-tekaških organizacij. Žal moramo zapisati, da niti na naslednji olimpijadi v LA gorskih tekačev ne bomo videli. Timotej Bečan je s precejšnjo rezervo pobral še svojo peto zmago v tej disciplini, Lucija Krkoč pa je kljub temu, da je bila zaposlena s pripravami na poroko prijateljice Petre Tratnik (Petra, srečno, obema!), še enkrat izpričala letošnjo vrhunsko pripravljenost, ženski rekord potlačila krepko pod uro in vpisala četrti naslov v tej disciplini. Anjo Mikuž smo na nekaj zadnjih tekmah PGT pogrešali, tokrat pa je tekla in si pritekla četrto mesto, za še dvema reprezentantkama, Nušo Mali in Klaro Ljubi. Za stopničke ji je zmanjkalo devet sekund. Pozdravili smo lahko nekdanjo reprezentantko Jano Bratina, ki je na Široko prišla z naraščajem, a tudi tekla. Tudi drugouvrščeni Jošt Lapajne, ne samo Timotej, je bil hitrejši od prejšnjega rekorda trejla, tako kot pred desetimi leti je postal podprvak, s tretjim mestom je bil zadovoljen Uroš Rozman. Zmagovalec Male gore in Porezna Tadej Serdinšek je imel težave z orientacijo na progi in ga tokrat ne najdemo med najboljšimi. Mladinka Klara Močnik je izgubila rekord na trejl progi, a je zmagala na vzponu, ne sicer z rekordom, ta je še vedno last Varineje Drašler, zato pa z obilno prednostjo pred (starejšimi) kolegicami. Njena je bila tudi zmaga v mladinski konkurenci slovenskega pokala, na najvišji stopnički pa ji je družbo delal mladinec Tine Žižmond, absolutno uvrščen pred legendo PGT Simona Aliča. Tekel je tudi Marko Vojska, serijski zmagovalec ravninskih tekov pred leti (njegova boljša polovica Jasmina, najboljša maratonka med vojakinjami, je tokrat kolesarila). Med 142 kolesarji sta bila na 26-kilometrski progi s 1.000 višinci najhitrejša Patrik Mikac in Laura Šimenc, ki je – skladno s svojo reputacijo – ženski rekord proge izboljšala za kar sedem minut. Patriku je sledil Jakob Brus, sin Sergeje Lipušček, idrijske profesorice (pa ne samo v šoli, temveč tudi na tekaških stezah), tekel pa je tudi njegov oče Emil. Jabolka in drevesa … Na Širokem je zaokrožila novica, da je idrijski Vertikal HG odpoveden »iz tehničnih razlogov«. Malo kasneje se je izkazalo, da gre za denarne težave, saj bi bila izvedba dveh tekaških prireditev na dva različna termina predraga. Tako bo naslednji tek iz programa PGT Tek na Črno prst, zadnji od treh primorskih kraljevskih vertikalov (še Kucelj in Porezen), zadnji tudi v Pušeljcu, napovedan za 7. september. Veljal bo še za slovenski pokal članov in veteranov.
Izidi:Trejl (članski gor-dol za DP), absolutno:Moški:
Ženske:
Vzpon, absolutno, moški:
Ženske:
Slovenski pokal, mladinci:
Mladinke:
Zmagovalci vzpona po kategorijah:ml. člani: Tine Žižmond
Vsi izidi so na: Najhitrejši na državnem prvenstvu v gorskem teku, gor-dol.
Najhitrejši na vzponu.
Laura Šimenc je ženski rekord na kolesarski progi izboljšala za sedem minut, zdaj je le še 38 sekund nad eno uro.
Nekdanja soborca na gorskotekaških progah najvišjega mednarodnega ranga, Mitja Kosovelj in Lucija Krkoč. Lucija se je vrnila v nekdanjo formo in je prevzela št. 1 v Sloveniji, ob tem pa opravlja trenersko delo, tudi za nekaj drugih reprezentantk. Niti Mitja še ni rekel zadnje besede na tekmovališčih, oba pa sta na Široko pripeljala naraščaj.
Fotogalerija je na:
VJ
|
|
|
Vertikal Porezen tretjič | |
|
CERKNO 27 07 |
|
Planinsko društvo Cerkno je zadnjo julijsko soboto tretjič izpeljalo svoj vertikal, ki se ponaša z najvišjo razliko med startom (središče Cerkna) in ciljem (vrh Porezna), 1.300 višinskimi metri. Pod uro je tekel samo moški zmagovalec Tadej Serdinšek, ob njem je slavila mladinka, domačinka Klara Močnik. Laufarski maski, namenjeni rekorderjem, sta tokrat ostali neoddani. Po spreminjanju cilja, najprej vrh Porezna, nato planinski dom Andreja Žvana, so se organizatorji pod taktirko Marka Makuca letos vrnili na vrh, ob spomeniku (tik pred koncem vojne) 21 padlim borcem. Priznajmo, to je tudi najbolj logičen zaključek vertikala, upajmo, da bo tako tudi ostalo. Vreme je bilo še najprijetnejše v vseh treh izvedbah, v dolini sicer s stoječo vročino, neprijetno kljub poraščenosti pobočja, proti vrhu pa je imelo sonce sicer proste roke, a so tekači tam laže dihali. Prvič so razglasitev pripravili v dolini, sredi Cerknega. Udeležba ni bila ravno množična, tek je štel za točke PGT (lani tudi za DP), našteli smo 51 odraslih tekačev, tem pa lahko prištejemo še štiri otroke, udeležence prvič organiziranega otroškega gorskega teka, in deset pohodnikov. A pri tako zahtevnem teku se ne gre čuditi nizkemu številu. Mariborčan Tadej Serdinšek je ponovil odlično predstavo z Male gore, kjer je prvič zmagal na terenu PGT. Za rekorderjem Timotejem Bečanom je sicer zaostal za slabih šest minut, je pa ponovno za seboj pustil 16 let starejšega Simona Aliča, ki to poletje komaj kaj teče, saj mu vročina preseda. Tretji je bil Luka Tavčar, pol tekač pol kolesar, ki tačas večino svojih misli usmerja v družinski naraščaj, a ga na Širokem 15. avgusta, kjer bo naslednja tekma PGT (in trejl za DP), ne bomo pogrešali; samo še med tekaško obutvijo in kolesom se mora odločiti. Serijski zmagovalec tega poletja Uroš Rozman je bil tokrat šesti. Med prvimi desetimi je deveto mesto zasedel mladinec Matija Maglica, tik za deseterico pa se je uvrstil veteranski povratnik na primorske gorske teke Stojan Melinc (letnik 1962), kateremu je sledil nekdanji veteranski svetovni prvak Simon Strnad. Stopničke sta pri ženskah krojili domačinki Klara Močnik in Mihaela Tušar, medse sta spustili samo Majo Laznik, letošnjo zmagovalko graparskega gorskega maratona. Še tu poglejmo v številke: legenda PGT Mihaela jih šteje več kot drugi dve skupaj (Klara 17, Maja 36, Mihaela 58). Tako kot med moškimi Simon Alič je med ženskami specialistka za druga mesta Maja Laznik; kot rečeno je Maja zmagala v Podbrdu, Simon pa je edino letošnjo zmago v PGT vpisal na Gradišču. Merilna ekipa družine Makuc MAGS Timing in drugi organizatorji so delo opravili dobro, proga je bila označena tako temeljito, da bi ji si jo lahko marsikateri organizator v PGT vzel za zgled, občudovanja je bila deležna Mirjam, ki je na cilju tako rekoč vse delo opravila sama, v dolini pa so lahko tekmo spremljali online. Prva otroška tekma ni pritegnila veliko mladih tekačev, samo štiri, a pomembno je, da so začeli; v prihodnjih letih se ta krog zna razširiti, če se bodo odzvali mladi tekači, ki jih srečujemo v bližini, na Ponikvah, v Jaznah, na Hlevišah itd. Z malo dobre volje staršev in kakšnega učitelja … Naslednja tekma za točke PGT bo 15. avgusta na Širokem.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Luka Tavčar
Pet najhitrejših deklet, z leve Maja Laznik, Klara Močnik, Mihaela Tušar, Madeleine Whybrow, Urša Trobec.
Najhitrejši fantje, z leve Boštjan Vidmar, Simon Alič, Tadej Serdinšek, Luka Tavčar, Uroš Vodopivec.
Video je na povezavi: https://studio.youtube.com/video/iaAW3KnoYzc/edit
VJ |
|
|
Trejl na Bevkov vrh | |
|
JAZNE 21 07 |
|
Društvo za oživitev podeželja Jazne je 21. julija v okviru Primorskih gorskih tekov že osemnajstič izpeljalo svoj gorski tek, zadnja leta v obliki desetkilometrskega trejla (s 460 metri vzpona). Med 46 odraslimi tekači sta slavila Uroš Rozman in Klara Ljubi. V poletni vročini, s startom ob 10. uri, so tekači prelivali precejšnje količine znoja, za kar je bila kriva tudi visoka vlažnost. Nekdanji svetovni prvak v veteranskem gorskem teku Simon Strnad je v izjavi za Ljudstvo tekačev predlagal, da naslednjič start določijo ob 9. uri. Se je pa zato še enkrat kot dragoceno osvežilo izkazala pipa s hladno vodo v bližini starta/cilja, ob svežem in ohlajenem sadju ter osvežilnih pijačah. Na progi je največ preglavic povzročal spust po vlažni travi poševno po strmini, za katerega je tehnične rešitve iskal vsak tekač po svoje, od nenaravne nagnjenosti telesa vstran do cikcak spreminjanja smeri, vsi pa so na tistem odseku po pameti zmanjšali hitrost. Na koncu smo lahko ugotavljali, da poškodb gležnjev ali česa podobnega ni bilo (pred leti pa je eden od tekačev utrpel zlom gležnja). Uroš Rozman je v odsotnosti (predvsem) Simona Aliča nadaljeval s svojo poletno serijo zmag, vpisal je že skupno deseto v PGT in vsekakor sodi v ožji krog najuspešnejših tekačev pokala. Ocenjuje, da je njegova forma kar dobra, tokrat je razmišljal o možnostih za podiranje rekorda Jošta Lapajneta, vendar je bil za 15 sekund prekratek (Jošt je lani za sekundo izboljšal Urošev rekord). Tako kot lani je bil drugi Simon Strnad, tretji pa Matej Sladič. Na uradni strani PGT ni skupnih uvrstitev, sklepamo pa lahko, da trenutno vodi Rozman, medtem ko si o ženskih uvrstitvah ne upamo ugibati. V ženski konkurenci je bila konkurenca, kljub odsotnosti Varineje Drašler, Anje Mikuž, Saše Pisk …, kar spodobna. Zmagovalka Šentviške planote, Angležinja Madeleine Whybrow, je bila tokrat tretja, pred njo se je uvrstila Maja Laznik, ki letos pridno in uspešno obiskuje primorske teke, na najvišjo stopničko pa je stopila reprezentantka, Dolenjka Klara Ljubi. Za Klaro je bil to dobrodošel trening, tekla je z nekaj rezerve, vseeno pa je na cilju pridelala tri minute naskoka. Tekli so tudi otroci, in sicer na 500-metrski progi z nekaj manj kot 20 višinci (17 tekačev) in na 2,2-kilometrski progi s 70 višinci (4, trije fantje, eno dekle). Ne poznamo letnic vseh tekačev, domnevamo pa, da so zmagovalci, ki jih navajamo, uvrščeni v pravilne kategorije PGT. Tekmovanje (pod taktirko Janeza Piska) je bilo uvrščeno v širši okvir prazničnega dogajanja vikenda v Jaznah. Kot vsakič so za svoje goste imenitno poskrbeli, od začetne kave in peciva ob prihodu do toplega obroka in obilice sadja, tekočin ter tehnične majice všečne barvne kombinacije. Naslednji tek PGT bo že v soboto, 27. julija, ko bo na vrsti vertikal na Porezen. Organizatorji so sporočili, da tek ne bo kronometrski, temveč s skupinskim startom.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Matej Sladič
Vsi izidi so na povezavi:
Najhitrejši člani v Jaznah.
Najhitrejše članice.
https://www.youtube.com/watch?v=3B71kpK1610
VJ |
|
|
16. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 07 07 |
|
SSK Ponikve je na prvo julijsko nedeljo šestnajstič pripravil svoj tek po Šentviški planoti. Članski tek je veljal tudi za pokal PGT, ker bo potrebno preračunavanje časov zaradi starostnega hendikepa, bodo ti izidi objavljeni kasneje. Najhitrejša sta bila Uroš Rozman in Madeleine Whybrow. To je Uroševa deveta zmaga v PGT, koprska Angležinja pa ima na seznamu štiri zmage v PGT, od tega tri v Ponikvah. Med otroki sta slavili Mia Grahelj in Ema Vodopivec (mlajša in starejša deklica). Prijetno okolje, v katerem Panikuci pripravljajo svoj tradicionalni tek, je bilo zaradi svoje višine sicer malo manj soparno kot dolina, a se vročini 38 tekačev ni uspelo izogniti. Teklo je 24 moških, 9 žensk in pet deklic, fantje so tokrat odpovedali. Oba članska zmagovalca sta tekla solo tek, Urošu Rozmanu zdaj do okrogle desetke manjka samo še ena zmaga v PGT, Madeleine pa je tudi tokrat odsotnost slovenskih reprezentantk izkoristila za slavje na progi, ki ji od vseh primorskih najbrž najbolj ustreza. Urošu je sledil Simon Strnad, serijski zmagovalec tega teka (če spomin ne vara, je tam na najvišjo stopničko PGT pred leti stopil prvič), tretji pa je bil Bojan Jerončič, član ŠD Mahle in letos najuspešnejši od tekačev DLT Filipides. Najviše v absolutni razvrstitvi PGT je tokrat stala Manca Primožič, Uroševa boljša polovica, ki v svojih nogah najverjetneje skriva še dodatne potenciale. Na tretjo stopničko je stopila Liljana Berginc, v veteranskem dvoboju je nekoliko presenetljivo ugnala štiri leta starejšo Uršo Trobec. Uroš je za LT povedal: »Današnja tekma je bila zame test, da vidim, ali se mi forma po dopustu dviga. Vidim, da se. Sicer pa sem se že na začetku odlepil od ostalih in tekel v svojem tempu do konca. Bilo mi je malo vroče, a je bilo druženje na Ponikvah prijetno. Po podelitvi sta nas s šampanjcem počastila Marko Leban in njegova žena, ki praznujeta 40-letnico poroke.« Madeleine je svoj nastop komentirala z besedami: »To je bila ena od tekem PGT z manjšo žensko konkurenco, bilo nas je samo devet, toda na Šentviški planoti je vedno zelo prijetno. Zame je bilo nekoliko prevroče, drugi tekači pa so povedali, da ni bilo tako soparno kot lani. Glede teka lahko rečem, da se ni dogajalo nič posebnega. Tekla sem sama že od začetka in v cilj prišla z dvema minutama prednosti.« Naslednji tek, 13. v seriji PGT, bo 21. julija 17. Trejl na Bevkov vrh (Jazne), kjer bodo spet tekli tako odrasli kot otroci.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Patrizio Grieco
Najhitrejši moški na Ponikvah.
Najhitrejše ženske.
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na povezavi:
VJ
|
|
|
16. gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 09 06 |
|
Kamenjci so svoj tek, ki sodi v sam vrh po izvirnosti in domačnosti, ki se odlikuje z odlično organizacijo in atmosfero, v enakem slogu kot petnajstkrat prej izpeljali tudi na volilno nedeljo. Le da so tokrat nekaj dni pred tem razširili govorice, da utegne biti to zadnjič. Vzrok naj bi bila prešibka udeležba tekačev. Morda je prav to privabilo še nekaj dodatnih udeležencev, svoje pa je vsekakor prispevalo tudi dejstvo, da je gorskotekaško združenje tek izkoristilo za svoje državno prvenstvo veteranov in tudi za njihov pokal. Našteli smo 76 tekačev iz petih držav, zmagala pa sta Tadej Serdinšek in Anja Mikuž. Dan je bil delno oblačen, vlažnost pa je bila visoka, tako da je skoraj pet kilometrov dolga proga z 800 višinci pospešeno pila energijo iz teles. Na srečo je trasa speljana večinoma skozi gozd, ki je nudil nekaj sence. Simon Alič je bil med prvimi v Kamnjah, kot običajno, bil je tudi na stopničkah, a tokrat ne prav na vrhu. Zanimivo, ravno na strmini, ki je njemu pisana na kožo, ga je prehitel Mariborčan Tadej Serdinšek (letnik 1987), ljubitelj gorskega teka, ki pa ga zaradi poškodb v minulih letih nismo velikokrat videli na delu. Tako je Simona pičlih 21 sekund odrinilo stran od nove (desete?) zmage na Mali gori. Tretji je bil domačin Uroš Vodopivec, eden od organizatorjev tega teka in še vedno odličen tekač. Tadej in Simon sta za to, da Kamenjci organizirajo »še vsaj 50 tekov, potem bomo pa videli …« - in z njima se je strinjalo še veliko drugih tekačev. Uroš sicer ni zadovoljen s padcem števila udeležencev v zadnjih letih, ni pa med tistimi, ki bi tek ukinili. Le nekatere spremembe bi bilo treba izpeljati, trdi. Za to bi utegnil biti čas, ko naj bi se zamenjalo vodstvo PGT, kot naročen, a kaj, ko še ni videti posameznika ali ekipe, ki bi bila pripravljena ta pokal osvežiti in ga popeljati v nove čase. Najviše med tujimi tekači je prišel Nizozemec Kevin Strock, na peto mesto, čemur se lahko čudimo, saj najvišji vrh njegove domovine predstavlja le dobro tretjino višine kamenjskega vzpona (321 m). Ni pa pri tem ostalo, kajti med ženskami je kar na drugo mesto prišla Kevinova partnerka, postavna Rens Nyman. Reprezentantki Anji Mikuž ni pustila dihati, Slovenka se je morala kar dobro potruditi za zmago. V izjavi za LT (video) je Rens odločno izjavila: »Pridem tudi naslednjič, po zmago!« Tretja je bila še lani mladinka Lana Papič iz Ljubljane, na Kuclju druga (tudi tam je zmagala Anja). Omenimo še eno Ljubljančanko, Majo Laznik, osvajalko lesene medalje (4.). Maja je dan prej na Črnih njivah odtekla 17-kilometrski trejl in zaostala le za Ano Radivo. Tekel je tudi Stojan Melinc, gospodar gorskih tekov na primorskem koncu pred ero Simona Aliča. Na tekmah ga nismo videli kakšnih 20 let, kar pa Stojanu ni prav nič škodovalo, z lahkoto je osvojil naslov v kategoriji 60-64 let. Organizatorji so se ob koncu prireditve za pomoč in sodelovanje zahvalili predstavniku AZS (združenje za gorske teke) Bojanu Kožuhu in predstavniku Ljudstva tekačev Venčeslavu Japlju. Naslednji vikend (14.-16. junij) bo na vrsti Podbrdo s številnimi teki PTRF, veljavnimi za PGT, za nekatere starostne kategorije pa tudi za slovenski pokal in državno prvenstvo – in seveda za Pušeljc.
Izidi:PGT, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Boštjan Vidmar Državno prvenstvo za veterane, gorski tek, disciplina gor:Moški:35-39: Tadej Serdinšek Ženske:35-39: Maja Laznik nad 70: -
Najhitrejši moški na Mali gori.
Najhitrejše ženske.
Fotogalerija (z izidi) je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=LBDtsZmDklk
|
|
|
28. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 01 06 |
|
Atletsko društvo Železniki je prvo soboto v juniju na pobočjih Ratitovca že osemindvajsetič izpeljalo svojo mednarodno tekaško prireditev. Ponudba tekov je bila bogata, našteli smo 147 startov, na klasičnem gorskem teku sta slavila Novozelandec Michael Sutton in Klara Ljubi (drugič zapored). Vreme je bilo, po mnenju večine tekačev, ki na to prireditev redno zahajajo, najmanj prijetno doslej – vsaj v zadnjih letih. Megla, dež, veter v zgornjem delu klasične trase, temperatura pa le nekaj stopinj nad ničlo. Zato pa sta toliko bolj prijala v Krekovi koči (1667 m), po prihodu v cilj, postrežena planinski čaj in tamkajšnja kulinarična specialiteta, flancati. Nekaterih iz kroga najhitrejših gorskih tekačev tokrat ni bilo na cilju, krivo je bilo predvsem istočasno EP v Franciji. Tekle so vse starosti, najmlajši za državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor-dol, in slovenski pokal, za pokal so se borili tudi veterani, tekli so trejl, prvič so tekmovale tudi ekipe, v igri pa so bili še udeležba v Pušeljcu ter točke in udeležba v PGT (točke klasičnega teka). Kar malo preveč, če si se hotel znajti v vseh seznamih prihodov v cilj, za poročevalce pa je bilo spremljanje vseh tekov nemogoča naloga. Kamera Ljudstva tekačev (go-pro) je vrh Ratitovca zaradi neuvidevnega vremena za nekaj časa odpovedala, zasilna rešitev je bil dobri stari canon. Našteli bomo nekaj pomembnejših izidov, vsi so na voljo na spletni strani AD Železniki. Na točke PGT bomo morali čakati še nekaj časa, saj so organizatorji, v dogovoru z vodstvom PGT, sestavljanje seznamov izidov primorskega pokala spet prepustili naknadni obdelavi koordinatorjev; te razglasitve in medalj v Železnikih žal ni bilo. Razen najboljših poznavalcev mednarodne tekaške scene nihče ni mogel predvidevati, da bo zmago v elitni tekmi klasik odnesel Novozelandec. 30-letni Michael Sutton, vsestranski tekač, novozelandski reprezentant in državni prvak, po poklicu fotograf (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) si je privoščil let z natanko drugega konca našega planeta do Slovenije, letalo je potem zamenjal z železnico in nato avtobusom končal pot do Železnikov, da je na start tekme prispel še pravočasno. Vašemu poročevalcu ni znano, kakšna je bila logistika njegovega povratka, spominja pa se, kako so slovenski tekaški kolegi pred leti nekajkrat poskrbeli za japonskega ljubitelja Slovenije in slovenskih gorskih tekov Mijačija Fužija. Michael je takoj po startu zbežal vodilni skupini, čez čas pa jo je znova prehitel in bil na cilju le za malo pred Stankom Janžekovičem – in še malo več pred Simonom Aličem. Kasneje je povedal, da je zašel in si pot podaljšal za kakšnega pol kilometra. Med ženskami je s klasično progo drugič zapored najhitreje opravila Klara Ljubi (letnik 1993), ki ji letos gre zelo dobro, zmaga pa ji je pustila še nekaj rezerve v nogah. Pol minute za njo je tek končala Katarina Pišotek, še dodatno minuto pa je zamudila deset let mlajša Lana Papič. Panoramski tek sta najprej končala aktualni rekorder Franci Teraž in mlajša mladinka, smučarska tekačica Julija Hitrec, ki je z uvrstitvijo pred veterankama Mihaelo Tušar in Uršo Trobec upravičila svoj priimek. Franciju sta na stopničkah družbo delala še dva veterana, Marko Leban in Ivan Tavčar. Med 22 tekači trejla sta slavila Tadej Skitek (drugič zapored), svoj lanski rekord je zgrešil za šest sekund, in Katarina Pohleven, ki je predse spustila samo tri moške. Naslednji tek iz serije PGT bo 9. junija Tek na Malo goro (Kamnje). Štel bo tudi za veteransko DP, disciplina gor.
Izidi:Državno prvenstvo in slovenski pokal, zmagovalci:ml. deklice: Uršula Ema Ostan (BOV) Klasik, absolutno, moški:
Ženske:
Panoramski, absolutno, moški:
Ženske:
Trejl, absolutno, moški:
Ženske:
Ekipni izziv:
Vsi izidi so na:
Najhitrejša na klasični progi Ratitovca: Michael Sutton in Klara Ljubi.
Fotogalerija:
Video: https://www.youtube.com/watch?v=yioKMyQwKBo&t=7s
|
|
|
21. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 26 05 |
|
Društvo Trma iz Zadloga je zadnjo nedeljo v maju pripravilo 21. izvedbo svojega gorskega teka na Špičasti vrh. Zmagala sta Lucijan Zalokar in Madeleine Whybrow. Tekaška tradicija v Zadlogu, vasici nad Črnim Vrhom na Idrijskem, gre naprej tudi po 20. izvedbi tamkajšnjega gorskega teka z dobrimi 400 višinskimi metri. Tokratna udeležba je bila v okvirih pričakovanega, po covidu-19 se vrti okrog 50 tekmovalcev na progi za odrasle, ob tem pa se organizatorji lahko pohvalijo z najboljšo otroško udeležbo v pokalu PGT, po pravilu je otrok več kot 40. Letošnja podatka sta 48 odraslih in 45 otrok (na pol krajši progi). Izvedeli smo, kje je vzrok za tako številne mlade tekače, ni bilo težko. Ime krivca je Drago Kavčič, učitelj na OŠ Črni Vrh. Če je šolskemu sistemu vseeno, kako zdravo preživljajo otroci prosti čas, je Drago prepričan, da gibanja, ki je temelj zdravega razvoja in rasti, nikoli ni preveč. Sodi med tiste učitelje, ki svoje delo opravljajo s srcem in marsikaj naredijo brezplačno, prostovoljno. Ampak slišati je, da bo Drago kmalu odšel med upokojence. Kaj pa bo potem z otroškimi teki v Zadlogu? Organizatorji, Florijan Lampe in kolegi, so optimisti, pričakujejo, da se bo našel naslednik. Naj ta (ne nepotrebni) odstavek zaključimo z navedbo, da sta bila letos v otroških kategorijah najhitrejša Urban Lampe in Neli Kompara, slednja je še v kategoriji mlajših deklic. Na članski progi tokrat ni bilo nekaterih rednih udeležencev. Poškodbe, dejstvo, da bodo naslednji vikend branili slovenske barve na evropskem gorskotekaškem prvenstvu v Franciji, pred katerim se velja dodobra odpočiti, drugi teki ... Presenečenje je bila zato udeležba Lucijana Zalokarja, ki bo v Franciji tekmoval v disciplini gor. Na naše vprašanje, ali mu Špičasti vrh ne bo izpil preveč moči, je odgovoril: »Saj sem razmišljal, kaj narediti, ampak prišel sem do zaključka, da tak krajši tek ne more škodovati, saj bo še dovolj časa za obnovitev moči. Če bi v Zadlogu tekli 45, 50 minut ali več, me zagotovo ne bi bilo na startu.« Lucijan, ne pozabimo, na svetovnem prvenstvu v atletiki se je kot 800-metraš uvrstil v polfinale, ima pri 29 letih že spoštljivo zalogo izkušenj. Tokratna zmaga je bila njegova tretja v Zadlogu (in šesta v PGT); če bo – denimo – na EP zmagal, bo veljalo razmisliti o poimenovanju zadloškega teka po njem :). Drugi je bil Gregor Hvala, sicer orientacist, ki pa ima že precej izkušenj tudi z gorskimi teki. Gregor je klubski tovariš Marka Bogataja, letos tudi gorskotekaškega reprezentanta in potnika v Francijo. Na nek način je Gregor Marka zamenjal na zadloških stopničkah. Tretji je bil Uroš Rozman, ki je že aboniran na eno od treh absolutnih stopničk PGT. V ženski konkurenci je slavila 32-letna Angležinja Madeleine Whybrow, prvič na Špičastem vrhu, tretjič v konkurenci PGT. Tokrat njen vikend ni bil namenjen kombinaciji tekaške in veslaške tekme, kot se ji pogosto dogaja, z užitkom se je v idealnih razmerah (Angleži v tem času ne uživajo v tako prijetnem vremenu kot mi) posvetila zgolj eni nalogi, takoj po vrnitvi v Koper pa si je privoščila še kopanje v morju z nekaj več kot 20 stopinjami – skoraj že pretoplem zanjo. Druga je bila Cerkljanka Edita Gashi, pred leti serijska zmagovalka tekem PGT, ki si ob družinskih obveznostih spet lahko privošči več gibanja v naravi. »Je bil že čas za stopničke, sita sem teh četrtih mest!« je povedala. Tretja je bila Urša Trobec, kateri pedagoške obveznosti v tem času ne dopuščajo kaj prida treningov. Prireditev je bila povsem na ravni prejšnjih, tekači so se počutili kot doma. Zadlog zagotovo sodi v ožji krog najprijaznejših tekov v PGT, pri tem pa spoštuje tudi vse standarde, veljavne v PGT, začenši s predpisano kategorizacijo. Kot je znano avtorju teh vrstic, samo v Zadlogu vodijo popolno evidenco vseh nastopov in doseženih časov tekmovalcev od leta 2004 dalje, ko so pripravili prvi tek. In tek so izpeljali tudi v času covida-19. Naslednji tek pokala PGT bo 1. junija Tek na Ratitovec. Na voljo bo več prog, za točke PGT bo štel klasični tek, ostali bodo priznani za udeležbo.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejših šest na Špičastem vrhu.
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=oFw0tlTgXB4
VJ
|
|
|
Trejl KBK | |
|
KOPAČNICA (HOTAVLJE) 18 05 |
|
Športno društvo Hotavlje je 18. maja 2024 štirinajstič pripravilo svoj gorski tek, v zadnjih letih kot 20-kilometrski trejl prek Blegoša s 1.200 višinskimi metri. Premočno (z dvema drugima najboljšima izidoma doslej) sta slavila reprezentanta Mark Bogataj in Nuša Mali, ki se pripravljata na evropsko off road prvenstvo konec meseca v Annecyju (Francija). Časa za zadnje priprave na EP ni več veliko, najbrž je bil vikend 18./19. v maju še ena od zadnjih priložnosti za tekmovalno testiranje, kaj zmore 20 reprezentantov pred tem osrednjim gorskotekaškim in trejl tekmovanjem sezone. Dva od njih, Nuša Mali, ki bo v Franciji nastopila dvakrat (gor-vertikal in gor-dol), in novopečeni gorskotekaški reprezentant Mark Bogataj (nastopil bo v disciplini gor-dol), sta – prva svoje zadnje tekmovanje pred Annecyjem, drugi je dan pozneje imel še eno orientacijsko tekmo – prišla v Kopačnico. Oba sta premočno zmagala in postavila rekorda proge. Jaka Oblak je za Markom zaostal za dobrih pet minut, še dobre pol minute več Uroš Rozman. Katarina Pišotek, lanska zmagovalka tega trejla, je svoj lanski čas izboljšala za tri minute, vseeno pa je za Nušo zaostala za skoraj štiri minute. Maja Laznik je za zmagovalko zaostala za dobrih 12 minut. Trejl KBK tradicionalno sodi med najbolje organizirane in najprijaznejše tekaške prireditve pri nas. To lahko zapišemo tudi za letošnjo izvedbo, ki se je začela z jutranjo kavo, končala pa s številnimi praktičnimi nagradami in izvirnimi medaljami/pokali v obliki ocvirkovce, krušnega hlebca in potice izpod rok Nežke Demšar iz Krnice pri Novakih. Tisti, ki niso stali na stopničkah, so lahko Nežkine dobrote kupili pri njeni stojnici, na voljo pa je bilo še nekaj drugih dobrot iz tistih krajev. Za malico so tekači dobili celo klobaso in zaseko, absolutna novost v ponudbi pa je bilo brezplačno striženje in britje (!). Avtorju teh vrstic ni znano, da bi kaj takega ponujali na kateremkoli drugem teku. Tekmovanje je osnovni vsebini, teku za točke PGT (že dolgo je del tega četrt stoletja starega pokalnega tekmovanja), dodalo konkurence za veteransko državno prvenstvo v kratkem trejlu, za slovenski pokal in za Pušeljc, ki združuje štiri izmed dvajsetih tekov PGT. Tako je bilo z ugotavljanjem izidov kar nekaj dela, žal pa je pri tem kratko odneslo prav bazično tekmovanje za točke PGT. Tekači so se spraševali, zakaj se razglasitve najboljših ne ujemajo z razporeditvijo kategorij, veljavnih v PGT, odgovor pa bi lahko bil, da sta bili pri objavljanju izidov DP in slovenskega pokala uporabljeni kategorizaciji Atletske zveze Slovenije oziroma gorskotekaškega združenja. Še enkrat je bilo očitno, da uporaba različnih kategorizacij ne prinaša nič posebno koristnega, prej zmedo in jezo tekačev, prihranek pri medaljah pa je zanemarljiv. Glede na to, da so kategorizacije AZS usklajene z mednarodno dogovorjenimi, bi bilo smiselno ustrezno spremeniti kategorizacijo PGT. To je še zlasti utemeljeno v tem času, ko vedno številnejši tekih PGT vstopajo v uradni spored tekov združenja, sami PGT pa se potrjujejo kot baza za rast reprezentančnih kandidatov. Ko govorimo o organizatorjih, moramo pohvaliti odlično organizirano službo rediteljev in usmerjevalcev ob progi. Rediteljev je bilo veliko, svoje delo so opravili odgovorno, vključno s tem, da so enemu od tekačev, zamudniku na startu, zagotovili usmerjanje še za metlo. Prijavljenih je bilo 192 tekačev in tekačic, na cilju so jih našteli 170. Najštevilnejši so bili na tekmi pripadniki Počasnih, a drznih. Nagrado za čas, ki se je najbolj približal povprečju vseh tekačev, je prejel Simon Korošec. Helena Dolinar Kante je bila nagrajena za ferplej, saj je pomagala sotekačici, pri tem pa zanemarila svojo tekmovalnost (pripisali so ji zadnji čas, tik pred iztekom štiriurne časovne zapore). Naslednji tek iz serije PGT bo 26. maja tek na Špičasti vrh (Zadlog). Start je napovedan za 10. uro.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Izidi po kategorijah PGT niso znani.
Zmagovalca, rekorderja trejla KBK, Mark Bogataj in Nuša Mali.
Helena Dolinar Kante je prejela nagrado za ferplej.
Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na:
https://www.youtube.com/watch?v=91bidVkCBbg
|
|
|
2. Vertikal Kucelj | |
|
VRTOVIN 05 05 |
|
Društvo za kulturo, šport, turizem in razvoj Ortaona je 5. maja 2024 v Vrtovinu pod taktirko Dominika Kobola drugič izpeljalo svoj vertikal na 4.800-metrski progi s 1.070 višinci. Sodelovalo je 49 odraslih (uradnemu seznamu dodajamo še enega tekača, ki zaradi poškodbe ni dosegel cilja, torej DNF) in 18 otrok. Na članski progi sta zmagala Anja Mikuž in Rok Bratina (z rekordom), na krajši progi za otroke pa sta po Gradišču znova slavila Maxim Batagelj in Marisa Leban. Dominikova ekipa je vertikal prvič organizirala lani, in dobra izvedba je novemu teku na Vipavskem zagotovila mesto na letošnjem seznamu tekov PGT za točke, za odrasle in otroke. Udeležba je bila v okvirih povprečja PGT, nekaj drugih tekov tistega vikenda je organizatorjem odtegnila še kakšnega tekača, ljubitelja ekstremnih strmin. Ob znanih obrazih tekmovalcev, ki se nočejo odreči tako žlahtnim preizkušnjam, smo na progah videli tudi domače športnike; Dani Nevreden in Luka Batagelj sta se uvrstila v drugo peterko, kar je lep dosežek za mladeniča, ki se sicer ukvarjata s plezanjem. Tekli so tudi domači otroci, vsi za društvo Ortaona (povejmo, da je Ortaona ime Vrtovina, ki ga je kraj nosil pred tisoč leti). Pet tekačev je prišlo iz Italije. Prireditvi so dali mednarodni pečat, s katerim se – ne pozabimo - ponašajo vse tekme PGT, Monica Sargoro (izjava za video) je dogajanje prijazno označila kot srečanje ene same velike družine in tako razkrila, zakaj so teki PGT tudi pri njih cenjeni. Za Roka Bratino iz Tolmina je bil Kucelj izziv, ki se mu ni mogel upreti. V letošnji sezoni še ni tekmoval, Vrtovin je bila prva tekma, na njej je želel predvsem testirati, kje je s formo. Njegov komentar nastopa najdete v našem videu, v njem je tudi odgovor na vprašanje, ali nekdanji šestouvrščeni na mladinskem svetovnem prvenstvu, zdaj tridesetletnik, še razmišlja o nastopih za reprezentanco. Rok je v solo teku za več kot tri minute prehitel lanskega rekorderja Simona Aliča, nova znamka je 43:13. Dobršen del tega naskoka dobrih 20 let mlajšega tekmeca gre pripisati temu, da je Simon 1. maja nastopil na njemu tako ljubemu Triajurju, zahtevni kombinaciji gorskega kolesarjenja, gorskega teka-gor in spusta, namenjenega predvsem trojkam. Kot običajno je vse tri odseke absolviral sam in s tretjim mestom znova potrdil svoje mesto med legendami tega prvomajskega dogodka v Benečiji. Dan pred Vrtovinom je tekmoval še na kolesu, tako da doseženi izid na Kuclju zahteva globok priklon. Tretji je bil Uroš Rozman, katerega forma se dviguje. Njegova družina je na Gorenjsko ob pokalu odnesla še tri medalje, tudi kategorijske za očeta Aleša in partnerko Manco. Poškodba rekorderke proge Varineje Drašler (lani je to peresnolahko tekačico burja neusmiljeno premetavala) je preprečila soočanje dveh društvenih kolegic, Anja Mikuž se je tako merila z moškimi. Le štiri je spustila predse, lanski čas je popravila za štiri minute, še za nekaj več je za sabo pustila drugouvrščeno Lano Papič, še lani mladinko. Njen nastop je bil nov dokaz odlične letošnje pripravljenosti, posledice sistematičnega in predanega treninga. Pristavimo, da je na isti dan slavila tudi Anjina trenerka Lucija Krkoč, zmagala je na italijanskem državnem prvenstvu in povečala pričakovanja naših reprezentantov pred evropskim prvenstvom, na katerem bo nastopila tudi Anja. Za Lano je bil to prvi nastop na tekmah PGT, verjetno jo bomo še videvali. Mladini je na tretjem mestu sledila veteranka Mihaela Tušar, kljub letom in pičlim priložnostim za treniranje sposobna uvrščanja na stopničke. Glede na to, da je bila to šele prva tekma za točke PGT, lahko zapišemo, da so jo organizatorji izpeljali tako rekoč vzorno. Tekači so ob vseh obveznih elementih za 15 evrov (otroci 5) prejeli še tehnično majico, pričakala jih je odlično pripravljena, težavna, a lepa proga, izidi so bili hitro na ogled, otroci so se med čakanjem na razglasitev zabavali na športnem poligonu dvorane krajevne skupnosti … Dominik in njegova ekipa sta se brez dolgega premišljevanja odločila za sistem prijavljanja in ugotavljanja izidov uporabiti priročno platformo Race Result, tako da so – med drugim - podatki hitro na voljo, razpredelnice pa pregledne. Ta rešitev bi utegnila biti primeren odgovor na nered pri objavljanju izidov, ki zadnje čase prevladuje v PGT in načenja živce tekmovalcev, začenja pa se pri posameznih organizatorjih. Dobrega vtisa nekaj podrobnosti ne more skvariti, prihodnjič bodo organizatorji lahko uredili še to: več oznak na progi, vidnejša ureditev cilja, pri izidih pravilne zastavice držav, iz katerih prihajajo tekmovalci. Naslednji tek iz serije PGT bo v Hotavljah (Kopačnica), KBK trejl prek Blegoša, pripravili ga bodo 18. maja. Štel bo za Pušeljc in državno veteransko prvenstvo v kratkem trejlu. POPRAVEK: Vseh odraslih tekačev je bilo 50, prišteti moramo še regularno prijavljeno uradno navijačico Valentino Čufer, ki je sodelovala netekmovalno.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Rok Bratina
Najhitrejši moški na Kuclju.
Pokali za najhitrejše ženske v Vrtovinu.
Fotogalerija (vključeni so vsi izidi) je na povezavi:
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=wWWk0rJlwow&t=10s
VJ
|
|
|
20. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 21 04 |
|
Četrti letošnji gorski tek iz serije Primorskih gorskih tekov, Bubin spominski tek, je bil 20. po vrsti, društvo Trillek ga je izpeljalo prav na dan, ko se je Silvo Tratnik – Buba pred 20 leti poslovil. Tokrat je bil obeležen s prisotnostjo in sodelovanjem združenja za gorski tek, predvsem z državnim prvenstvom v gorskem teku, disciplina gor. Med člani sta naslova osvojila Timotej Bečan (šestič, po vrsti) in Lucija Krkoč, ki je naslov v gorskem teku zadnjič osvojila pred devetimi leti, po daljši odsotnosti pa se zdaj vrača v reprezentanco. Uvrstitve članov in mladincev so štele kot eden od kriterijev za sestavo reprezentance za evropsko prvenstvo v gorskih tekih v maju/juniju v Franciji (Annecy). Izpeljava številnih konkurenc tekačev vseh starosti je bila zahtevna, vendar so ji bili organizatorji s Cola kos, le malo dalj časa je bilo treba čakati na razglasitev. Vreme je bilo bogato s soncem, a sveže, zjutraj je vrh Javornika kazalo -1, kasneje se je nekoliko otoplilo, začuda pa na cilju sploh ni bilo tako vetrovno kot na startu. Starta sta bila dva, za otroke, ki so tekli na 700- in 2.500-metrski progi, s startom poldrugi kilometer od Cola, ter za člane in mladince na 9,5- in 5,6-kilometrski progi s 720 oziroma 500 višinci, vmes pa je bilo še za 180 oziroma 160 metrov spustov. Progi sta bili nekoliko drugače speljani kot pred tremi leti za Colski izziv, nacionalno nadomestno tekmo za odpadlo svetovno prvenstvo, predstavniki združenja za gorski tek so traso želeli približati karakteristikam francoske. Tekmovalo je nekaj več kot sto tekačev, med njimi so bili kandidati za mesta v reprezentanci in novi, obetavni obrazi. Izmed slednjih omenimo mladinca Tineta Žižmonda iz Nove Gorice, nekako v ozadju pa sta ostala najhitrejša udeleženca otroškega teka, 15-letna starejša deklica Živa Remic (AK Olimpija) in 13-letni Jurij Humbel (AK Pomurje). Najhitrejši absolutno je bil Jurij, Živa mu je sledila z 51 sekundami zamude. Živa je sicer stadionska tekačica, lastnica nekaj rekordov v svoji starostni kategoriji (dan pred Colom je postavila državni rekord na 600 m), vendar se občasno poda tudi v strmino. Tako je letos na Sv. Primožu presenetljivo premagala vse ženske tekmice. Za LT je v videu s Cola zatrdila, da »absolutno« ostaja pri stadionskih tekih, a to ne pomeni, da je ne bomo kdaj pa kdaj še videli na kakšnem gorskem teku. Zapomnimo si jo, o njej bomo še slišali, zelo verjetno pa tudi o Juriju. Zmagi Timoteja in Lucije v članski konkurenci sta bili pričakovani, oba sta slavila že tudi na prvi letošnji gorskotekaški pregledni tekmi v disciplini gor-dol na Škabrijelu. Col je potrdil ugoden vtis o pripravljenosti tekačev in tekačic s Škabrijela, kjer pa ni bilo poškodovane Klare Močnik, 14. mladinke na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstriji; mlada Cerkljanka je prebrodila poškodbo in prihaja v formo, dober mesec do EP pa bo ponudil tako njej kot drugim še nekaj možnosti za piljenje forme. Tine Žižmond bo tam tekel z vrstniki in nabiral izkušnje pred bližnjim prestopom v člansko kategorijo, skupaj z obema Klarama utegne v Franciji poseči po visoki uvrstitvi. Nekaj podobnega smemo pričakovati od povratnice Lucije, če je le ne bo izdalo zdravje, in Timoteja, morebiti pa bo tej peterici sledil še kdo. Zdi se, da smemo tokrat spet, po nekaj sušnih letih, pričakovati prijetne novice iz Annecyja.
Izidi:Absolutno PGT, tudi za državno prvenstvo:Moški:
Ženske:
Mladinci, državno prvenstvo:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij PGT:ml. člani: Timotej Bečan
Članska državna prvaka, Timotej Bečan šestič, Lucija Krkoč drugič.
Klara Velepec.
Živa Remic.
Tine Žižmond.
Fotogalerija je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=6CzK84oy7l8
|
|
|
23. Gradiški tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 01 04 |
|
V 23 letih, kolikor dolgo TD Burja pripravlja svoj gorski tek, zadnja leta s ciljem na Škavnici, tekačev nikoli ni spremljal tako umazan zrak kot ob zadnji izvedbi tega velikonočnega teka. Avtomobili so bili blatni, kot da so pravkar prekrižarili puščavo, saharski pesek je s svojimi rjavo-oranžnimi odtenki atmosfero obarval kot v kakšnem postapokaliptičnem filmu in močno zmanjšal vidljivost. A tekačev, vsaj tistih, ki so se teka udeležili, ni motil (verjetno pa so se nekateri, ki so tokrat ostali doma, odločili, da pljuč in ostalih organov ne izpostavljajo po nepotrebnem). Mikro delci vsekakor škodujejo, vendar je krajše izpostavljanje vse kaj drugega kot vsakodnevno življenje v s smogom zastrupljenih urbanih središčih. Toliko o saharskem pridihu minuli ponedeljek na Vipavskem in o tekaški trdoživosti, gremo na tekaški del tega poročila. Tek je štel za PGT, tako članski kot otroški. Teklo je 61 odraslih (tudi kakšen nekaj manj odrasel tekač) in 14 otrok. Tokrat junak tekme ni bil nerjaveči Simon Alič, junakinja je bila Anja Mikuž z Gore, navzven mirno, nikoli glasno dekle dobrih živcev in jeklene volje, ki si je ne tako dolgo nazaj zadala, da v gorskem teku poskusi narediti tisto, kar bo mogoče – četudi se ji je tedaj to morda zdelo komajda dosegljivo. S trdim delom je telo usposobila za boljše in boljše dosežke, ga izklesala podobno kot ga je pred leti košarkar Timotej Bečan, danes najboljši slovenski gorski tekač svetovne vrednosti, in želje se izpolnjujejo. Lani je prišla v državno reprezentanco, pozimi si je pod vodstvom Lucije Krkoč pripravljala bazo za letošnjo sezono, obenem pa – tako mimogrede – osvojila (hrvaško) istrsko zimsko ligo. Prvi letošnji nastopi nakazujejo, da se je stopnja njene pripravljenosti letos dvignila, seveda pa ena lastovka še ne prinese pomladi, zato si je Anja v Gradišču obetala, da jo bo konkurenca - predvsem Varineje Drašler, lani najboljše gorske tekačice v državi in Anjine klubske kolegice – postavila na mesto, ki ji gre. Varineje v Gradišče ni bilo in izkazalo se je, da niti druga dekleta ne bodo lovile koraka z njo. Tekla je svoj, kar hiter tempo, ob še dveh tekačih, tako da ji je ura na cilju pokazala nov osebni rekord te proge; kot se je kasneje izkazalo, tudi ženski rekord proge. 28:53 je za 50 sekund boljši čas od dosedanjega rekorda, lanskega dosežka Varineje (ob teh dveh je pod pol ure na tej štirikilometrski progi s 580 metri vzponov tekla le še Klementina Lemut). Verjetno bi Anja bila še hitrejša, če bi se dajala s katero od močnejših konkurentk. Na cilju je bila peta, dobre tri minute za Simonom Aličem, ob dajanju izjave za LT pa še vedno ni bila gotova, koliko je dejansko vreden ta dosežek. Njene misli so že bežale naprej na Col (21. aprila), kjer bo proga daljša, klanec pa zahtevnejši od vipavskega. Želi si ga kar najhitreje premagati in si ustvariti ugodno izhodišče za reprezentančno kandidaturo in nastop na evropskem prvenstvu konec maja in na začetku junija v Franciji. Statistika LT Aneja Likarja ni bilo na tekmi, takoj ko je izvedel za izide, pa je ustrelil: »Anja postaja vrhunska!« Novice iz primorskega gorskotekaškega sveta, Anjine niso edine, nas spravljajo v dobro voljo in dvigujejo pričakovanja v reprezentanci … Druga je bila Urša Trobec, že lastnica svetovnih medalj, tretja pa Jana Piculin, ki po letošnjem zmagovitem Sabotinu drži besedo in gosti žensko konkurenco za stopničke. Simon Alič ni bil v coni svojega rekorda 23:54, je pa bila to njegova 14. zmaga, dosežena v klancu, s katerim prijateljuje veliko bolj kot Lucijan Zalokar in Uroš Rozman. Kot je priznal po tekmi, je v tekaškem delu proge imel Lucijan, potegnil je že na samem startu, že več kot sto metrov prednosti, in Simon je že pomišljal, da mu bo dokončno zbežal. Pa je strmina opravila svoje. Omenimo še 16-letnega Luko Rodmana, ki je uspešno prestopil iz otroških v članske teke. S časom 29:38 je bil sedmi. Tekli so trije od štirih članov družine Krebelj – Kovačič iz postojnskih Hrašč. Najprej sta s svojo progo opravili najmlajši, 7 in 4 leta stari Maja in Lina, nato pa se njun tata Jani. Tekla ni edino mama Nina, ki bi ji tek še najbolj pristajal. Nina Kovačič je namreč še pred dobrim desetletjem bila najboljša postojnska šprinterka, državna reprezentantka. Na vprašanje, zakaj se kot rekreativka ne loti še gorskega teka, odgovarja, da je bolj vajena kratkih prog, jasno pa je tudi, da sta zdaj njena prva skrb hčerki. Velik del posla je pravzaprav že opravila, svoje tekaške gene je predala naprej, v uporabo naslednji generaciji. Podobno darilo sta Maja in Lina dobili tudi od očeta, nekdanjega košarkarja. Morda pa bomo čez kakšno desetletje pisali vesele novice o dosežkih postojnskih gorskih tekačic … V otroški tekmi sta bila najhitrejša triatlonec Maxim Batagelj in Marisa Leban. Oba sta v Gradišču že nastopala, Maxim je bil predlani tretji, Marisa pa je letos obranila lansko zmago. V najmlajši kategoriji sta bila prva Nace Rehar in Neli Kompara. Večino medalj so pobrali tekači ŠD Nanos pod mentorstvom Lucije Krkoč. Se imajo kaj naučiti! Naslednja tekma PGT bo torej 21. aprila na Colu, gorski tek na Javornik. Tekma bo veljala za točke PGT (člani in mladina), a tudi za državno prvenstvo v gorskem teku in slovenski pokal ter kot pregledna tekma za sestavo državne reprezentance.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Zmagovalca Gradiškega teka 2024 Anja Mikuž in Simon Alič.
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=Y0XTREOHzhQ
|
|
|
Pregledna tekma po Škabrijelu | |
|
NOVA GORICA 23 03 |
|
Združenje za gorski tek je 23. marca 2024 na pobočjih Škabrijela nad Novo Gorico izpeljala pregledno tekmo za sestavo reprezentance, ki bo med 31. majem in 2. junijem 2024 v francoskem Annecyju zastopala slovenske barve na evropskem prvenstvu v off-road tekih, tek gor-dol. Kot ocenjuje Edvin Kosovelj, eden od predstavnikov trenerske stroke v združenju, ima Slovenija možnosti, da se v vseh kategorijah (člani, mladinci) na tekmah v gorskem teku uvrsti med prvih 15 uvrščenih. Edvin Kosovelj je na domačem poligonu, po Škabrijelu, kjer zadnje čase na velike tekme pripravlja predvsem mladince, zasnoval progi za člane in mladince, ki se po svojih značilnostih približujeta tistim na EP. Pregledno tekmo je, ob pomoči tekaških prijateljev, tudi izpeljal. Meritve je opravljala ekipa atletskih sodnikov, predstavnikov Ljudstva tekačev, družina Kosovelj pa je poskrbela za nagradni sklad v višini 2.500 evrov; razdelilo si ga je po sedem najboljših v kategorijah. Udeležba je bila izdatna, nekaj tekačev in tekačic se je opravičilo, sicer pa so tekli praktično vsi resnejši kandidati za reprezentanco. Dodajmo, da so se mlajši mladinci potegovali za vstop v ekipo, ki bo 22. junija 2024 nastopila na mednarodnem pokalu U 18 v kraju Anguilar de Campoo v Španiji. 16. članov (en izven konkurence) in članic je teklo 13.900 metrov in premagovalo 990 višinskih metrov vzponov, mladinci in mladinke pa so se merili na 5.900-metrski progi s 380 višinskimi metri vzponov. Najboljši člani so ponovili medsebojno merjenje iz prejšnjega vikenda, ko so nastopili na trejlu Kokoš. Obakrat smo videli enake stopničke, Timotej Bečan in Lucija Krkoč sta zmagala pred Markom Bogatajem in Varinejo Drašler ter Markom Tratnikom in Petro Tratnik. Presenečenje je bilo v Bazovici drugo mesto Marka Bogataja, orientacista iz Žirov, ki je zgolj za sekundo zaostal za najboljšim slovenskim gorskim tekačem, na Škabrijelu pa je uvrstitev ponovil, a je tokrat njegov zaostanek znašal tri minute. Za to so krivi pravi gorskotekaški vzponi na Škabrijel, ki Marku ne gredo tako dobro od nog kot spusti, v katerih ne zaostaja prav veliko za Markom Tratnikom, ta jih obvlada »v nulo«. Najbrž se bo zgodilo, da bo Mark, ki je že uredil svoj status znotraj Atletske zveze Slovenije, ekspresno prišel v reprezentanco, kjer ne bo niti približno peto kolo. Bomo videli, koliko bo v dobrih dveh mesecih še popravil obvladovanje vzponov … Šampionka Lucija je kljub nekaj zdravstvenim težavam Varinejo Drašler za sabo pustila za skoraj pet minut in se na velika vrata vrača v reprezentanco, ki jo je pred leti zapustila zaradi materinstva. Njeni urniki so zapleteni, s trmo pa se je že prebila na zelo visoko tekmovalno raven – in do Francije bo temu še kaj dodala. Izmed drugih tekačic omenimo še Nušo Mali, ki se je na gorskotekaško progo odpravila po dveletni pavzi, zanjo je bila najprej kriva poškodba, sledilo pa je obdobje posvečanja stadionskim in ravninskim tekom. Za doseganje ustrezne forme, po kateri je slovela v času svojega prehoda iz mladinskih v članske vrste (stara je 23 let), ko je bila najobetavnejša mlada tekačica v državi, ima še dovolj časa. To, kar je pokazal med člani Mark, in še nekaj več, je med mladinci serviral Tine Žižmon. Goričan je na svojem terenu povedel sotekače proti vrhu in narekoval tempo (Timotej je na cilju povedal, da je mladino spustil naprej, v višjo prestavo je dal šele, ko so se mladinci odpravili proti cilju, člani pa so med seboj poračunali, koliko je kdo vreden), v cilj prišel prvi, z več kot poldrugo minuto prednosti pred Jako Marinkom, leto mlajšim (že) reprezentantom. Letos bo Tine lahko kar visoko meril na EP med vrstniki, že prihodnje leto pa se bo znašel med volkovi v članski konkurenci. Vsekakor za reprezentanco pomeni okrepitev, tako kot med dekleti vse boljša zmagovalka Klara Velepec in druga Ana Vita Verneker. Ana Vita je dve leti mlajša od Klare (je letnik 2008), na Škabrijelu je zmagala med mlajšimi mladinkami in je – razen Klare – premagala tudi vse starejše mladinke. Tako kot najhitrejši med mlajšimi mladinci Žiga Jan Novak bi tudi ona lahko nastopala v konkurenci starejših in mlajših mladink. Tako, skušali smo uganiti, na čem svoj optimizem gradi Edvin Kosovelj, ko omenja možnosti preboja med najboljših 15 na EP po vseh kategorijah. Ne pozabimo, kakšna je zgodovina tega prinašalca številnih medalj z največjih gorskotekaških tekmovanj in njegovih varovancev. Pred nami sta dva meseca piljenja forme, potem pa bomo lahko primerjali današnje napovedi s francoskimi dosežki. Pregledna tekma za tekače dolgega trejla (člani), ki bodo tudi tekmovali v Annecyju, bo 6. aprila v hrvaški Istri, pregledna tekma za gorske tekače, tek gor, pa bo 21. aprila na Colu, hkrati z državnim prvenstvom (člani, mladinci).
Izidi:Moški:
Ženske:
Mladinci:
Mladinke:
Ml. mladinci:
Ml. mladinke:
Izidi, absolutno člani.
Fotogalerija je na:
https://www.youtube.com/watch?v=wRvdekjomXs
|
|
|
Pivo tudi na jubilejnem IM | |
|
STRUNJAN 06 03 |
|
Tako kot še vsako leto bo tudi na jubilejnem desetem Luka Koper Istrskem maratonu tekače spodbujal Dušan Mravlje, legenda slovenskega in svetovnega ultra teka. Na neuradni okrepčevalnici pri podhodu, ki jo bo upravljala Gostilna Strunjan, bodo pod Dušanovo taktirko v nedeljo, 14. aprila, med 10. in 13. uro (približno) stregli z vodo in češkim pivom. Skozi Strunjan bodo letos tekli maratonci in polmaratonci, in to po dvakrat. Maratonci bodo startali ob 8. uri v Luciji, do Ankarana in nazaj. Mimo strunjanske okrepčevalnice Dušana Mravljeta, Gostilne Strunjan in Ljudstva tekačev bodo tekli dvakrat, na četrtem in 39. kilometru. Pivo bo maratonce čakalo, ko se bodo vračali, tri kilometre pred ciljem se bo marsikomu prileglo nekaj požirkov piva. Polmaratonci bodo prav tako startali v Luciji. Tekli bodo proti Strunjanski dolini, tudi oni dvakrat mimo Dušanove okrepčevalnice, na 13. in 18. kilometru. Dušan bo tekače spodbujal, pomagal pri strežbi, brez težav se bo lahko vsakdo z njim fotografiral in spregovoril nekaj besed (najhitrejši, ki jim je rezultat izrazita prva skrb, se ob tej okrepčevalnici seveda ne bodo zadrževali, počasnejši pa si bodo tudi tokrat vzeli kakšno minuto pavze). Okrepčevalnica pri Mirjani, Dušanov stil, bo z vodo dopolnjevala ponudbo uradnih točk z okrepčilom.
Podrobnosti o Luka Koper Istrske4m maratonu najdeš tukaj:
Tako je bilo lani.
|
|
|
Gorski tek na Tabor, zaključek PGT 2023 | |
|
GABERJE 03 03 |
|
Gorski tek na Tabor (nad Gaberjem) je pritegnil 49 odraslih tekačev in 9 otrok. Med prvimi sta na podaljšani progi slavila Primož Piškur in Anja Mikuž. Teku je sledila zaključna prireditev PGT 2023. Tek na Tabor je bil letos za 1.300 metrov daljši, tekači so premagali 500 višinskih metrov, med dvema približno enako visokima vzpetinama, Ostrim vrhom (422 m) in Taborom (423), je bilo 250 metrov spusta. Spremembo je večina tekačev pozdravila, kljub blatu na spustu, ki je zahteval nekaj več previdnosti. Organizatorji iz TD Vipava so najhitrejšima na prvem vrhu, Simonu Aliču in Anji Mikuž, namenili posebni priznanji. Zmagal je Primož Piškur, to je njegova četrta zmaga na tekmah PGT. Sledil mu je klubski kolega iz AD Olimpik Uroš Rozman, pred četrtim Simonom Aličem pa je na zadnjem vzponu prav vse zaloge moči porabil tretji Lucijan Zalokar. Na petem mestu je skupino zmagovalcev na tekmah PGT zaključil Elis Filipič, šesta pa je bila Anja Mikuž, tudi že zmagovalka – to je bila njena tretja absolutna zmaga. Morda je bila Anjina uvrstitev še največje presenečenje tega teka, saj je ob enakopravnem kosanju s fanti zabeležila tudi za dve minuti boljši čas od lani najboljše gorske tekačice v državi Varineje Drašler. Ne bi mogli reči, da je Varineja zaostala za pričakovanji, najbrž bo bolj prav zapisati njeno oceno, da je klubska kolegica Anja to zimo naredila velik korak naprej. V ženski konkurenci si tako letos lahko obetamo zanimive boje za vrh stopničk. Reprezentantki sta s svojima dosežkoma odskočili, tretja Tina Oberstar, novinka v PGT, je namreč za Varinejo zaostala za več kot šest minut. Po nekajmesečni pavzi je spet tekmoval nekdanji smučarski skakalec, olimpijec Danilo Pudgar. V tem času so mu zamenjali še drugi kolk, in tako kot prvič je tudi tokrat z izjemno voljo telo hitro spet spravil v formo. Na Tabor je tekel z zategnjeno ročno, na cilju pa z veseljem ugotavljal, da je telo preizkušnjo prestalo zelo uspešno. Ko smo pri starejših kategorijah (Danilo je letnik 1952), povejmo, da je TD Burja tekačem upokojencem namenili poseben popust pri startnini. Udeležba najmlajših je bila bolj pičla, našteli smo devet tekačic in tekačev. Najhitrejša sta bila Anej Curk (še raje kot tek ima nogomet) in Ema Vodopivec. Emo in Patrika Komparo so na zaključni prireditvi dobesedno zasuli z darili, namenjenimi najboljšim v skupni uvrstitvi otrok lanske sezone. Sledila je zaključna prireditev sezone 2023, po napovedi koordinatorja PGT Klavdija Čendaka predzadnja pod sedanjo upravo. Klavdij se bo dokončno poslovil, po dobrih 15 letih, 1. decembra 2024, ko se bo vedelo, kdo (in če sploh) bo prevzel nadaljnjo skrb za PGT. Razpis je odprt, zaželene so nove ideje, ki naj nadaljujejo žlahtno četrtstoletno tradicijo tega primorskega tekaškega pokala. Kratek pregled lanske sezone in seznam letošnjih tekov je predstavil tehnični koordinator PGT Ivo Kete. Izidi lanske sezone so zdaj na ogled na spletni strani PGT (http://www.primorskigorskiteki.si/). Kot običajno je prisotne razgibal in zabaval sam šef, prireditev so sklenili s pogostitvijo in druženjem. Tretji gorski tek PGT 2024 bo 1. aprila Gradiški tek (Vipava).
Izidi teka na Tabor, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Pokalna tekma na Porezen (hendikep):Moški:
Ženske:
Skupne uvrstitve PGT 2023:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Po kategorijah, zmagovalci:ml. člani: Alan Štor (ŠD Tekači Vipavske doline)
Najhitrejši na Taboru.
To je šesterica najboljših v skupni konkurenci PGT 2023. Simon Alič je največji pokal osvojil desetič, tako se je izenačil z Mihaelo Tušar, za Varinejo Drašler pa je to četrta zmaga.
https://www.youtube.com/watch?v=21nrghbRSUY
|
Stran 1 od 32
