CASETTE DI MASSA

14 09
 2014

Slovenska reprezentanca se je udeležila  30. SP v gorskem teku, ki so ga pripravili Italijani v kraju Casette di Massa v Toskani. Najviše od naših se je uvrstila Mateja Kosovelj, na sedmo mesto. Ob treh Afričankah in Američanki sta bili pred njo samo dve Evropejki. Avstrijka Andrea Mayr je postavila nov mejnik ženskega gorskega teka, svetovni naslov je osvojila že petič.

Za izvedbo jubilejnega svetovnega prvenstva v gorskem teku bi težko našli primernejše okolje od italijanskega. Italijani so dobri organizatorji in pri njih gorski tek pomeni vse kaj drugega kot – denimo – v Sloveniji. Rekli bi lahko celo, da naše najboljše gorske tekače cenijo bolj kot mi sami. Ob progi na hribu nad mestoma Masso (Casette je vasica v bližini Masse) in slovečo Carraro, domovino najbolj znanega marmorja na svetu, se je v pričakovanju nedeljske tekme zbralo precej tisoč gledalcev. Nekateri italijanski tekmovalci so imeli tam organizirane navijaške skupine iz raznih koncev države, ki so zlasti v zadnjem delu proge, ko je bilo najteže, ponesle svoje ljubljence proti cilju. Bilo je približno tako kot na Giru, ko se kolesarski hribolazci skozi (pre)ozek špalir prebijajo na Stelvio ...

Proge so bile različnih dolžin, krajše so večinoma potekale po najdaljši, moški, zadnji kilometri pa so bili enaki za vse, speljani skozi ogromen kamnolom, kjer lomijo žlahtni marmor. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo zadnjih 150 metrov proge vrh hriba nedostopnih za gledalce in trenerje. Start članov je bil na 150 metrih nad morjem, kljub temu, da je bil cilj »samo« na 800 metrih, pa so moški morali opraviti z več kot tisočakom višincev, kajti tek, ki naj bi bil predvsem navzgor, je bil sestavljen tudi iz številnih vmesnih spustov.

Po oceni delegata tekme Toma Šarfa, slovenskega člana vodstva WMRA, tako razgibane, raznolike  in zanimive proge ni bilo v vseh 30 letih, kar prirejajo svetovna prvenstva. Na njej so imeli prednost tisti, ki dobro obvladajo kombinacije vzponov in spustov, predvsem pa tisti, ki premorejo dovolj moči za tako težavno preizkušnjo.

Od treh afriških reprezentanc je bila najuspešnejša Uganda (še Eritreja in Kenija), njihovo himno so na razglasitvi, seveda po italijansko protokolarno razkošno in gostobesedno, igrali štirikrat. Slovenija se tokrat ne more pohvaliti z medaljami, čeprav je v avtobusu, s katerim se je reprezentanca vračala, bila srebrna medalja; njena lastnica je bila Lucy, članica kenijske reprezentance (Slovenija je Keniji nudila avtobusni prevoz med Ljubljano in Masso). Pet mest niže od Lucy  je tekmo končala tudi tokrat najboljša slovenska tekačica Mateja Kosovelj. Morda bi lahko bila nekaj mest više, če ne bi bila v tej sezoni osredotočena na SP v gorskem maratonu. Ne samo Mateja, tudi nekateri drugi tekači, ki bi jih pričakovali bliže vrhu, so v Italiji plačali davek nastopu v ZDA.

Trener Edvin Kosovelj je za LT napovedal cilje oziroma optimalne uvrstitve naših: med ženskami uvrstitev med prvih deset, med moškimi okrog 30. mesta, ena od mladink bi lahko prišla v deseterico, drugim pa je bila cilj uvrstitev v prvo polovico uvrščenih. Prvi del napovedi se je uresničil, drugi pa ne, oziroma se je uresničil delno.  Po tekmi je vodstvo odprave (vodja je bil Rafael Krkoč) sicer ugotavljalo, da so se vsi tekači trudili po najboljših močeh, pokazalo pa se je, da je v zaostreni svetovni konkurenci, ki prav nič ne spominja na tisto domačo, treba veliko več in bolj trdo trenirati. To zlasti velja za mladince in mladinke; časi, ko sta mladinca Mitja Kosovelj in Peter Lamovec osvajala prvo in drugo mesto na svetu, so (neponovljiva?) zgodovina.

Mitja in Peter sta tudi tokrat prednjačila v moški ekipi, v kateri je krstni nastop dobro prestal še sveži član Rok Bratina. Ob standardnem Gašperju Bregarju sta nastopila še veterana, neverjetna Miran Cvet in Simon Alič. Simona je zdelala vročina, Miran pa je v družbi gorskih volkov tudi sam dobro grizel in dal od sebe 110, ne samo 100 odstotkov. Ne pozabimo, njegova rojstna letnica je 1968. Podobno sta se izkazali veteranki Valerija Mrak in Mihaela Tušar, proti cilju so ju nesle noge in srce. Tudi druga najhitrejša Slovenka Jana Bratina si zasluži pohvalo.

Tekači so za LT podali ocene lastnih nastopov.  Mitja Kosovelj je imel zadnje čase težave s kakovostjo krvi in nizko formo, v Italiji pa se je začelo svetlikati: »Zadovoljen sem, da se mi vračajo pravi občutki,  počutim se precej bolje kot v ZDA, forma se vzpenja. Žal še ni taka, kot bi si želel, glede na trenutno pripravljenost pa menim, da sem progo odtekel kar korektno.« Peter Lamovec: »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, tekma mi je lepo uspela. Bilo je zelo zanimivo že na startu, po tistih uličicah je bilo treba paziti, da ni bilo padca. Začel sem hitreje kot običajno, potem pa držal mesto in pred koncem prehitel nekaj tekmecev. Proga mi je kar ustrezala, nisem imel nobene krize.« Gašper Bregar: »Svoj nastop ocenjujem kot zelo soliden. Glede na poškodbo, ki sem jo staknil pred meseci, sem odtekel zelo dobro. Zdi se mi, da se mi forma kar dviguje, odtekel bom še kakšno tekmo in bom kar v redu.« Debitant pri 46 letih Miran Cvet: »Prvič sem bil na tekmi SP. Vidim, da so bile vse tekme, ki sem jih tekel doslej, zgolj ogrevanje v primerjavi s tem, kar smo doživeli danes. Najtežji so bili ravninski deli in spusti, vzamejo ti veliko moči, tako da v klanec ne moreš dati od sebe toliko, kot bi lahko. Ampak s svojim tekom sem zadovoljen. Uspeh je bil že, da sem sploh prišel v reprezentanco (kot zmagovalec kvalifikacij, op. a.), kot čisti začetnik sem zelo zadovoljen.« Rok Bratina: »To je bilo moje prvo člansko SP, nastop pa ocenjujem kot dober, glede na to, da je to kar za tri, štiri stopnice višji nivo kot pri mladincih. Z leti bom dobil tudi izkušnje, stopničko po stopničko bom šel vedno više.« Simon Alič: »Današnji dan ni bil ravno najboljši. Malo me je mučila vročina, in niti noge niso bile prave, tako da ni bilo hitrosti. Bo drugič bolje.«

Mateja Kosovelj: »Sem kar zadovoljna, konkurenca je bila močna. Ta proga je bila nekaj posebnega, zanimiva, z veliko menjavami ritma. To ni bil tipičen gorski tek, bolj bi mi ustrezala proga ves čas navzgor. Zdaj grem še na Šmarno goro, da zaključim svetovni pokal, potem pa bom tekla kakšen polmaraton oziroma kakšno drugo tekmo za sprostitev, nič obremenjujočega, tako da si bom pred naslednjo sezono spet nabrala moči.«  Jana Bratina: »Doseženi čas je takšen, kot sem si želela, moj cilj pa je bil tudi priti v prvo polovico. Tu mi je malo zmanjkalo. Proga je bila težka, specifična, a menim, da sem kar dobro tekla.«  Valerija Mrak: »Proga je bila zelo težka, polna menjav ritma, vendar mi je šlo bolje, kot sem pričakovala ob ogledu. Vmes se je dalo regenerirati, zadnji vzponi pa so bili zelo težki. Kratki, a zelo težki.« Mihaela Tušar: »Tudi meni je šlo laže, kot sem si predstavljala po ogledu. Proga je bila res specifična, spusti pa primerni za regeneracijo. Zadovoljna sem, da sem prišla v cilj in da sem bila del tega; to mi pri mojem pristopu k teku dosti pomeni.«

Ana Čufer: »Proga je bila zelo težka in mi ni ustrezala. Dala sem vse od sebe, zato sem z nastopom zadovoljna. Vem, da ne bi moglo biti dosti boljše.« Sara Jesenko: »Od začetka se mi je zdela proga še kar v redu, tudi spust, ko pa se je začel strmejši del, me je začelo pobirati. Na srečo sva bili skupaj s Karmen, da sva si bili v oporo in laže tekli. Bilo je naporno.« Karmen Orehek bo – za razliko od kolegic – med mladinkami lahko tekla še prihodnje leto: »Proga je bila zelo težka. Mislila sem, da bo boljše, nisem ravno zadovoljna s svojim nastopom.«

Aljaž Božič: »Sem kar zadovoljen s progo in tekmo. Bila je strma, kar mi ustreza, tako kot tehnični spusti. Zadovoljen sem tudi z uvrstitvijo.«  Nejc Lazar: »Pričakoval sem boljši čas in boljšo uvrstitev.  V srednjem delu mi ni steklo, na skalah, kjer bi moral pridobivati, mi je zmanjkalo moči.«  Žiga Trontelj: »Menjave ritma so mi pobrale zelo veliko moči, nisem vedel ali bi hodil ali tekel. Bilo je tudi zelo vroče. Moral bi biti bolj časovno vzdržljiv, kajti ta tekma je bila daljša od naših. V Sloveniji bi potrebovali več takih. Dal sem vse od sebe. Za naslednje leto, ko bom še zadnje leto mladinec, bom moral kar veliko trenirati, da bom zdržal take klance in napore.«

Slovenska reprezentanca je na pot odšla že v četrtek in se vračala v ponedeljek, tako da so se tekači lahko na miru pripravili na tekmo. Organizatorji so Slovence in še nekatere ekipe namestili v hotel s skrajno zoženo in neelastično ponudbo. La Casa Faci je med drugim hotel brez (delujočega) televizorja.

Izidi:

Moški (11,7 km):

1. Isaac Kiprop (Uganda) 53:50
2. Daniel Rotich (Uganda) 55:10
3. Kibet Soyekwo (Uganda) 55:24

31. Mitja Kosovelj 1:00:44, 50. Peter Lamovec 1:02:41, Gašper Bregar 1:03:49, 71. Miran Cvet 1:04:46, Rok Bratina 1:05:40, 92. Simon Alič 1:06:48

Ekipno (23 ekip): 1. Uganda, 2. Eritreja, 3. Italija ... 9. Slovenija

Ženske (8,4 km):

1. Andrea Mayr (Avstrija) 45:07
2. Lucy Wambui Murigi (Kenija) 47:49
3. Allison Mclaughlin (ZDA) 47:55

7. Mateja Kosovelj 49:16, 50. Jana Bratina 55:29, 61. Valerija Mrak 58:38, Mihaela Tušar 59:03

Ekipno (16): 1. Italija, 2. Velika Britanija, 3. ZDA ... 12. Slovenija

Mladinci (8,4 km):

1. Phillip Kipyeko (Uganda) 40:51
2. Ramazan Karagoz (Turčija) 42:42
3. Ferhat Bozkurt (Turčija) 42:53

38. Aljaž Božič 50:22, 52. Nejc Lazar 53:08, 57. Žiga Trontelj 53:48

Ekipno (16): 1. Turčija, 2. Italija, 3. Velika Britanija ... 13. Slovenija

Mladinke (3,8 km):

1. Stella Chesang (Uganda) 19:23
2. Sarah Kistner (Nemčija) 20:38
3. Michaela Stranska (Češka) 21:01

26. Ana Čufer 22:51, 39. Sara Jesenko 25:31, 40. Karmen Orehek 25:56

Ekipno (13): 1. Nemčija, 2. ZDA, 3. Češka ... 12. Slovenija

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.fidal.it/risultati/2014/COD4701/Index.htm

Del slovenske reprezentance na stopničkah iz marmorja na ciljnem prostoru med ogledom proge. Po tekmi so na vrh stopili največkrat Ugandci, štirikrat.

Proga je bila speljana tudi skozi pravcato dvorano, izvrtano v marmorni hrib. V Carrari in Massi marmor lomijo že skoraj 2200 let.

Slovenci v mimohodu ob otvoritvi prvenstva. Zastavo je nosila najmlajša, Karmen Orehek.

Andrea Mayr  150 metrov od svojega petega naslova. Zapisala se je med legende svetovnega gorskega teka.

Jana Bratina in Mateja Kosovelj po prihodu v cilj.

Člani so bili najuspešnejša slovenska ekipa.

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6059708567803372625

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=7okcvtXQ6NM&feature=youtu.be

VJ