Slovenski srebrni poker na Baviseli

TRST

05 05
 2013

Na tržaškem maratonu je teklo 11.000 tekačev, med njimi številni Slovenci. Štirje od njih, Mateja in Mitja Kosovelj, Aleksandra Fortin in Tone Kosmač, so osvojili srebrne medalje na 42- oziroma 21-kilometrski progi. Zlasti maraton je bil zahteven, ob razgibani progi je tekačem preglavice povzročala še močna burja. Tržačani so tudi tokrat tekače spremljali v velikem številu.

Tako kot za Slovenijo vrhunec tekaške sezone predstavlja Ljubljanski maraton, je za Furlanijo-Julijsko krajino tekaški »kongres« tržaška Bavisela oziroma Maratona d'Europa v začetku maja. Organizatorji iz društva Bavisela so v nedeljo pripravili nekaj tekov za različne starosti in stopnje pripravljenosti tekačev, za najboljše v maratonu in polmaratonu, kjer je bila udeležba na visoki kakovostni ravni, pa so priskrbeli tudi lepe denarne nagrade po učinku – hitrejši so bili šampioni, več jim je kanilo v žep. Med 11.000 udeleženci je bilo nekaj manj kot 700 maratoncev in 2500 polmaratoncev.

Toda razmere niso dovoljevale hitrega teka in obljubljene nagrade so se skrčile. Proga za maratonce med Gradiščem ob Soči in Trstom (začetek in konec sta bila na Trgih zedinjenja, s katerima se ponašata tako Gradišče kot Trst) je razgibana in ne varčuje z vzponi, zabelila pa sta jo še vročina in močna burja. Tisti, ki so načrtovali nove osebne rekorde, so si izbrali napačen tek, a izkušnja je vsekakor dobrodošla. Mateja Kosovelj, denimo, je imela z burjo precej težav, peresno lahko tekačico je kar prestavljalo, kar je bila še hujša težava zaradi njenega solo teka polnih 20 kilometrov. A je preizkušnjo hrabro prestala in je nekaj ur po prihodu na cilj že razmišljala o naslednjem maratonskem nastopu.

Mateja je bila pri napovedovanju nastopa v izjavi za Ljudstvo tekačev tik pred startom previdna. Menila je, da bo marsikaj odvisno od razmer na progi in da dobra pripravljenost ni vse. Brezkompromisno je sledila bežeči Etiopijki Hussen Halimi Kayo, jo po desetih kilometrih teka dohitela, Afričanka pa se je je nato s spremembami ritma ponovno otresla. A Novogoričanka ni popuščala, v svojem ritmu je osamljena odtekla drugo polovico maratona in na koncu pristala celo na desetem mestu absolutno.

Njen brat Mitja si je pred startom želel izboljšati osebni rekord oziroma teči čas 2:17, a se narava s tem načrtom ni strinjala. Tudi njegov tek je bil zanimiv. Najprej je povedla skupina štirih temnopoltih tekačev, na razdalji pa so jim sledili po dosedanjih izidih nekaj počasnejši Evropejci, med katerimi je bil tudi Mitja. Upiral se je vročini in burji, ni ga sicer premetavalo tako kot Matejo, a je bil veter vseeno zoprn in je pil dodatne moči. Toda dobra pripravljenost je Mitju omogočila razmeroma visok tempo - in tekmeci so drug za drugim zaostajali za njim. Še sedem kilometrov pred ciljem je za nedosegljivim Etiopijcem Danielom Abero Wedajem tekel skupaj z Videmčanom Stefanom Scainijem, imel je še celo nekaj težav, da se je držal Italijana, toda v zadnjih kilometrih se je tekmec sesul, izgubljal po minuto na kilometer. Informacije o razvoju dogodkov na progi so do Trsta očitno potovale (pre)počasi, zato se je zgodilo, da je uradni napovedovalec Mitjo nekaj deset metrov pred ciljem zamenjal za Stefana, se veselil njegovega drugega mesta, na ciljni črti pa spoznal svojo zmoto – in se poveselil tudi Mitjevega uspeha.

Oče in trener novogoriških tekaških šampionov Edvin Kosovelj je tek budno spremljal na kolesu in ni mu ušlo, da je bila ura na uradnem vozilu na začetku tekme za nekaj sekund navzkriž s pravim časom, na kar je opozoril vodstvo tekaške kolone. Ob koncu je nastopoma Mitje in Mateje - skozi prizmo pričakovanj olimpijade v Rio de Janeiru – namenil pozitivno oceno. Dosežena časa sicer ne navdušujeta, a kaj več se tokrat ni dalo narediti. Tekača sta v težavnih razmerah pokazala, da sta dobro pripravljena, uvrstitvi sta prav tako dobri, izkušnja je dragocena, priložnosti za izboljšanje časov pa bo še.

Uspešno sta nastopila tudi Tone Kosmač in Aleksandra Fortin na polmaratonski progi. Novogoričanka je imela v zadnjih dneh precej težkih tekem, a so jo noge vseeno ponesle do drugega mesta. Pred Slovencema sta bila samo dva italijanska olimpijca. Nimamo podatkov o morebitnih olimpijskih karierah zmagovalcev maratona, za visok ugled v evropskih tekaških krogih pa običajno zadošča že to, da tekač prihaja iz Kenije, Etiopije ... Pokru štirih srebrnih medalj so sledili nekateri drugi slovenski tekači, pobrali so še nekaj dragocene kovine po kategorijah. Med udeleženci je bila tudi tokrat tradicionalno številna ekipa koprskih Viharnikov.

Izjave tekačev in druge zanimivosti najdete v videu, ki je na povezavi.

Izidi:

Maraton, moški:

  1. Daniel Abera Wedajo (Etiopija) 2:17:54
  2. Mitja Kosovelj 2:21:28
  3. Stefano Scaini 2:28:57
  4. ...
  5. Janez Mulej

Ženske:

  1. Hussen Halima Kayo (Etiopija) 2:45:41 (7. absolutno)
  2. Mateja Kosovelj 2:48:37 (10. absolutno)
  3. Monica Carlin 2:54:56

Polmaraton, moški:

  1. Ruggero Pertile 1:07:55
  2. Tone Kosmač 1:08:06
  3. Daniele Caimmi 1:08:42
  4. ...
  5. Mitja Curk 1:17:23

Ženske:

  1. Rosaria Console 1:17:39
  2. Aleksandra Fortin 1:22:45
  3. Paola Mariotti 1:23:10

Izidi so na povezavi.

 

Aleksandra Fortin

Aleksandra Fortin prihaja skozi cilj.

 

Skupinski posnetek najboljših

Skupinski posnetek najboljših. Levo (rumena majica) je Tone Kosmač.

 

Družina Kosovelj

Še ni oddiha za družino Kosovelj, tekmi sledijo intervjuji; na vrsti je Edvin Kosovelj.

 

Še nekaj fotografij je na povezavi.

 

VJ