Ljudstvo tekačev - 12. Bovški tek

12. Bovški tek

BOVEC

28 04
2013

Bovec je v nedeljo, ki je prinesla klasično aprilsko vreme s soncem in pršenjem, pritegnil 325 tekačev in množico spremljevalcev, kajti dolgo pot v odročno Posočje so številni izkoristili za družinski izlet. Kot že nekaj let so tudi tokrat Bovčani gostili prijatelje atlete iz Prijedora (BiH). Organizatorji iz Tekaškega društva Bovec so ponudili teka za članske in mladinske točke PPT, tek na 3,2-kilometrski progi in pohod po slikoviti okolici naselja. Priznanja je pomagal deliti bovški župan Siniša Germovšek.

Tekmovalni spored so zgostili, tako da so si udeleženci lahko ogledali tamkajšnje zanimivosti. Pojdimo po vrsti, kot so hiše v Trsti. Najbolj množični so bili šolarji, našteli so jih kar 170, med njimi so bili učenci dvojezične šole iz Beneške Slovenije. Začnimo torej z njimi.

Na tretjem letošnjem teku si je največ zlata pritekla domača ekipa (6), z eno zlato medaljo manj so ji sledili sosedje iz Tolmina (AD Posočje, 5). Med zmagovalci je bila tudi šolarka iz zamejstva, ki je OŠ iz Špetra že ob njenem krstnem nastopu na bovškem teku vpisala na seznam zmagovalcev. Ekipo osmih tekmovalcev je vodil Mattia Cendou (dobil je startno št. 1), ki je za LT povedal: »Pripeljal sem ekipo dvojezične šole iz Špetra v Beneški Sloveniji. Med otroci sta dva dobra tekača, drugi pa tečejo bolj rekreativno. Prišli smo na povabilo TD Bovec.« Mladina iz Špetra je bila zelo uspešna, ob enem zlatu so osvojili še dve srebri. Mattia je tudi med organizatorji tridelne tekme Triajur (vedno 1. maja), zato nas je zanimalo, kako tečejo priprave na tokratno tekmo. »Trenutno je prijavljenih že 170 ekip, kar je rekord, od tega je 70 solistov, tekmovalcev, ki bodo sami opravili s kolesarskim in tekaškima deloma proge. Upamo na lepo vreme in rekordno udeležbo. Na vrhu Matajurja je meter snega, vendar smo progo dobro pripravili, z njo ne bo težav.«

Med deklicami letnika 2006 in mlajšimi je Nena Kalanj skupno vodilno Mišo Sardoč presenetila prav na ciljni črti. Lia Domevšček (2005) je zmagala in zadržala vodstvo, Žana Sovdat (2004) je premagala Evo Klaro Kramar Roš in se ji v skupnem seštevku približala na štiri točke, Lara Likar (2003) pa je morala priznati, da je zamejka Elisa Coren boljša – vendar skupno še vedno vodi. Pia Gerbec (2002) je ponovila tolminsko zmago. Povedala je: »Malo je bilo težko. Skupno sem zdaj prva in potrudila se bom, da bo tako tudi na koncu.« V številčno najslabše zastopanem letniku 2001 je Menara Uršič Fratina le dobila družbo. Prijedorčanka Teodora Pjević je bila močnejša od nje, skupno vodstvo pa ostaja v rokah mlade Kobaridčanke. Tanja Žgajnar (2000) je z zmago povišala vodstvo (+6 točk) pred Laro Kalanj. Podobno uspešno je natopila Katja Rutar (1999), Tinkara Gregorčič pa je edino dekle z vsemi zmagami na letošnjih tekmah. Domačinka Zala Kuštrin je dolgo vodila, a je v finišu Tinkara pospravila še tretjo zmago. »Skušala sem slediti Zali, na koncu pa mi je celo uspelo zmagati,« se je veselila.

Pri fantih imata po treh tekih tri zmage brata Kopatin. Ker so najmlajši startali zadnji, je šel Jan Franc (2004) na progo pred mlajšim bratom Rokom (2006). Veselil se je zmage in povedal: »Tretjo zmago sem še kar pričakoval, vse je šlo, kot sem načrtoval. Po mojem bo zmagal tudi Rok.« Tako je tudi bilo. V letniku 2005 je zmagal Tim Žgajnar in se od Jana Žgurja odmaknil na +5 točk (po Tolminu sta oba imela 75 točk). 500-metrska proga se zmagovalcu niti ni zdela predolga, čeprav je lani tekel še na 300-metrski. Na vprašanje, kdo bo na koncu boljši, on ali Jan, je po trenutku razmisleka odgovoril: »Ne vem še, bom poskusil biti jaz boljši.« Andrej Skočir (2003) je zmagal in na prvem mestu zamenjal Svita Kramarja Roša, ki je imel dan prej naporen, a uspešen nastop v Italiji, tako da je v Bovec prišel navijat za svojo klubske kolege. V še enem napetem dvoboju, med klubskima kolegoma iz TD Bovec Maticem Kendo in Tobijem Gaberščkom (2002), je tokrat zmagal prvi, vprašanje pa je, kako bo naslednjič – za zdaj je v zmagah 2:1 za Matica. Za LT je povedal: »Danes je bil najtežji nasprotnik Kristjan Radinović iz Bosne. Kar bal sem se ga, a sem tekel normalno, le nekoliko hitreje kot običajno. S Tobijem si bova blizu do konca leta.« Vodilnega v letniku 2001, Koprčana Gregorja Antonaza, v Bovec ni bilo, zato pa je prvič nastopil Sašo Zorč – in zmagal. Matic Berginc (2000) je po dveh tekmah sicer vodil, a zmagal še ni, tako da je bil vesel prvega mesta v Bovcu. Zdi se, da je kolo, ki ga zadnje čase fant z Livka pogosto zajaha, kar huda konkurenca teku, za temeljit trening obojega in morebiti še česa tretjega pa ni dovolj časa. Povedal je: »Forma se izboljšuje. Odločil je šprint v finišu, če ne bi šprintal, bi me Žiga Kravanja premagal.« Matija Kutin (1999), dotlej vodilni, je doživel poraz, Jernej Jevšček pa je po drugo zmago v drugem nastopu prišel iz Kopra. Za konec sta Robi Erzetič in Enej Kovač (1998), kolega iz TD Bovec, ponovila lansko zgodbo o prijateljstvu. Skozi cilj sta prišla hkrati, sodniki pa so se odločili, da je zmagal Robi. Lani so zmago prisodili Eneju, ki je tokrat izjavil samo: »Super, super.« Robi pa je komentiral: »Saj ni važno, kdo zmaga. To ni neka pomembna tekma. Nama je tako prav, enako sva naredila že lani.« In da mu kdo ne bi očital lenarjenja, je Robi nato odtekel še trikilometrski tek in zasedel odlično peto mesto s časom pod 12 minut.

Na 3,2-kilometrski progi sta zmagala Božidar Vujić in Ana Janković (oba AK Prijedor).

Da je na devetkilometrski progi zmagal Simon Alič, skorajda že ni več novica, zato pa je bilo presenečenje prvo mesto Saše Pisk iz Spodnje Idrije med dekleti. Povedala je: »Vzdušje je fajn, teren pa super. Nisem opazila, da bi mi bila katera od deklet blizu. Na rekreativnih prireditvah tečem tri leta, najdalj 10 kilometrov. Morda bo sledila še kakšna 21-ka, 42-ka, bomo videli.« V absolutni uvrstitvi je šesta Jerica Sardoč skočila do vodilne Neje Kršinar, obe imata po 80 točk.

Z dobre pol minute zaostanka je Aliču sledil Nejc Lokar iz Lokavca. Nejc je odlično tekel že tudi na gorskem teku na Gradišče ter v Panovcu in v Vipavi. Z drugim mestom v Bovcu je s 106 točkami prevzel vodstvo v absolutni razvrstitvi, Tomaž Ferjančič je zdaj drugi (80). Povedal je: »Pričakoval sem manj klanca proti koncu, a sem na njem vseeno nekoliko varčeval z močmi, tako da sem na ravnem potem lahko potegnil.« 25-letni Nejc resneje trenira (kot samouk) zadnje štiri mesece in je v tem času zelo napredoval. Ni se še odločil, da pristopi h kateremu od tekaških klubov.

Poročila s terena so kar dolgo govorila o vodstvu 50-letnega Gorenjca Francija Teraža. Alič je vseskozi tekel v vodilni skupini, in ker je klanec njegova priljubljena tema, priložnosti v zadnji četrtini proge ni zamudil. Pospešil je prav tam in si nabral odločilno prednost, vseeno pa s tempom ni pretiraval, saj namerava v sredo na Matajur, kjer bo branil naslov najboljšega »solista«. Za razliko od njega je Lokar pospešil šele po pretečenem klancu, pridobil nekaj mest in osvojil srebro. Teraž, za katerim je bila dan prej težavna dirka na Gorenjskem, je na klancu zapravil vodstvo in na koncu pristal na nehvaležnem četrtem mestu – ki pa je za veterana njegove starosti izvrsten dosežek.

Tolminka Renata Bremec je na tako dolgih razdaljah (10 kilometrov) začela teči šele pred mesecem, a se je s progo odločno spoprijela. »Super, zanimiv tek, razgiban teren. Ampak vzpon je bil pa hud. Tečem v naravi in vmes delam treninge. Tek me privlači. Samo da je šport!«

Organizatorji so za tekače ob običajni ponudbi pripravili tudi srečelov. Svoje delo so opravili odlično. Tudi sprememba dolge proge (zaradi poplav v Čezsoči in tehničnih razlogov) je bila posrečena. Veteran primorskih tekov Lučano Plahuta (DLT Filipides) je v svoji oceni povzel tisto, kar so povedali tudi drugi tekači: »Proga je bila dobro speljana in pripravljena. Zdi se mi, da je zdaj skoraj boljša kot prej. Dež me ni motil, bil je prava osvežitev, ker ni bilo mraza. Organizatorji so delo opravili zelo dobro, nič ni šlo narobe.«