IZOLA

20 03
 2018

Imamo dve dobri novici za maratonce, udeležence Luka Koper 5. Istrskega maratona. Prva napoveduje prisotnost legendarnega ultramaratonca Dušana Mravljeta in njegovo okrepčevalnico, druga pa popravlja napačni podatek o zahtevnosti proge.

Najprej tekoče zadeve. Dušan Mravlje, eden od dveh Zemljanov, ki sta pretekla Severno Ameriko, Avstralijo (prek katere tačas kolesari naša kolegica Bernarda Jurič, ki je pred časom pomagala pri izvedbi ultramaratona v Ajdovščini) in Evropo, bo tudi letos pozdravil maratonce. Na »svoji« okrepčevalnici v Strunjanu (na pobudo Ljudstva tekačev), kjer bo gost tamkajšnje gostilne ob avtokampu, bodo maratoncem stregli z vodo in pivom. Dušan bo na 23. kilometru najdaljše preizkušnje LK5IM spodbujal kolege, ki jih bo po startu ob 10. uri v Ankaranu na svojem delovnem mestu pričakal kakšnih 20 minut po enajsti. Po izkušnjah z dosedanjih maratonov se najhitrejši v boju z minutami v Strunjanu ne bodo zadrževali, z minevanjem časa pa bodo postanki postajali vse izdatnejši. Tisti pravi užitkarji v maratonskem teku si bodo privoščili nekaj požirkov piva, klepet z Dušanom in morda še kakšno fotografijo.

Dušan se je odzval tudi vabilu organizatorjev LK5IM in bo v Izoli pomagal deliti priznanja najhitrejšim maratoncem.

Zdaj pa o številkah. Na uradni strani Istrskega maratona je naveden podatek, da morajo maratonci premagati 400 metrov vzponov. Ta podatek ne drži. V Ljudstvu tekačev smo preverili višinski profil proge ter našli nekaj manjših in dve večji nelogičnosti oziroma nepravilnosti. Naše izkušnje iz številnih tekov in kolesarjenj po progi vodijo do zaključka, da je pred maratonci letos približno 270 metrov vzponov in 290 metrov spustov. Približno zato, ker vsaka meritev in vsaka merilna priprava pokažeta nekoliko drugačen izid. Tudi naše ugotovitve bi zagotovo odstopale za nekaj metrov od idealnih – če bi te obstajale. Za dodatno previdnost smo vse delne podatke zaokrožili na 5 metrov in prišli do naslednjih ugotovitev.

Start v Ankaranu je na 20 metrih nad morjem. Tekači se proti Kopru spustijo na kakšen meter nadmorske višine in prvi omembe vreden vzpon (+10) jih čaka v Izoli pri Delamarisu. Sledi spust do morske gladine pri Svetilniku, proga pa se začne spet vzpenjati pri Simonovem zalivu in kulminira na vhodu v predor Šalet pri 65 metrih. To je najvišja točka na progi, podobno visoka kot bo tista v Pacugu, tik pred Klancem ljubezni. Proga se od Šaleta počasi, z vmesnimi (tremi) mini vzponi, spušča proti Strunjanu in morski gladini. Naslednji vzpon nas približa Pacugu, vmes (po gozdičku) je 10-metrski spust, potem pa smo pri vrhu Klanca ljubezni na približno 65 metrih. Od Strunjana do Klanca ljubezni smo v dveh rundah pridelali 75 metrov vzponov. Klanec nas spusti do morja, potem pa nas čaka približno 20-metrski vzpon do piranskega obzidja, od koder se proga spusti do Tartinijevega trga in morja. Brez omembe vrednih vzponov pritečemo do Lucije in se začnemo vzpenjati do predora Valeta, kjer dosežemo +35 metrov. Predor se spušča proti Strunjanu, kjer dosežemo morsko raven. Po Strunjanski dolini opravimo s tem odsekom še v nasprotni, vzpenjajoči se smeri. Spet smo na izolski strani Šaleta in se po razmeroma prijetnem 65-metrskem spustu znajdemo na cilju. Za nami je 270 metrov vzponov in 290 metrov spustov (ker je Izola 20 metrov niže od Ankarana). Tudi če bi dlakocepsko prištevali še vse druge neravnine, za katere pa se tekači običajno ne zmenijo, bi seštevek vzponov ostal pod 300 metri.

Največji napaki pri uradnem prikazu profila proge sta med Strunjanom in Pacugom, kjer se proga, ko se enkrat začne vzpenjati, nikjer več ne spusti do morske gladine (kot zatrjuje grafični prikaz), in pri predoru Valeta. Tam maratonec doseže zgolj 35, ne pa 109 metrov višine. Nesmiseln je tudi 23-metrski vzpon pri Fornačah.

Možno pa je seveda, da so tudi nas merilne naprave pretentale. Če ima kdo od kolegov tekačev drugačne izkušnje (meritve), je vabljen, da nas z njimi seznani.

V trenutku, ko nastaja ta članek, je za maraton prijavljenih 384 tekačev, dva manj od lanskega števila finišerjev. Ker se teka nikoli ne udeležijo vsi prijavljeni tekači, se zdi, da letos prvič število maratonskih finišerjev ne bo zraslo, temveč bo manjše od predhodnega leta. Seveda pa se do 8. aprila lahko še kaj zgodi (beri: se okorajži še nekaj maratoncev). Vzrokov za napovedano zmanjšanje števila maratoncev je lahko več, vsekakor pa mednje smemo prištevati tudi podatke o težavnosti proge.

Istrski maratoni niso najlažji, a daleč od tega, da bi bili med najtežjimi. Plitvice so bistveno zahtevnejše, težji je tudi maraton vseh maratonov v Atenah ... In marsikdo se bo strinjal s trditvijo, da je istrski zanimivejši od velike večine maratonov v tem koncu sveta.

Se vidimo 8. aprila!

Neuradna in neformalna okrepčevalnica v Strunjanu, na 23. kilometru, kjer Mirjana in Dušan postrežeta tudi s pivom.

Dušan Mravlje v akciji na prvem Istrskem maratonu leta 2014.

Najvišja točka maratonske proge, pri predoru Šalet (+65 metrov), z razgledom na Izolo.

VJ