| 38. Tek na Šmarno goro | ||
|
LJUBLJANA 07 10 |
Tekaški klub Šmarnogorska naveza, ob sodelovanju z Združenjem za gorske teke, je prvo soboto v oktobru, ki se je izkazala s čudovitim vremenom, pripravil 38. (gorski) Tek na Šmarno goro, dogodek z nadvse uglednim mestom med mednarodnimi športnimi prireditvami. To je bil finale svetovnega in slovenskega gorskotekaškega pokala, v članski tekmi pa sta slavila Norvežan Johan Bugge in proslavljena Andrea Mayr, ki je pri 38 letih izboljšala rekord proge. Prijetne okoliščine, za katere je poskrbel vzorec indijanskega poletja, so se zlile z odlično organizacijo, primerno zaključku svetovnega pokala WMRA. Predsednika te svetovne gorskotekaške zveze Jonathana Wyatta, ki smo ga teden prej videli v Ankaranu, na Šmarno goro sicer ni bilo, je pa WMRA in organizatorje zato povezoval Tomo Šarf, generalni sekretar in Jonathanova desna roka, predsednik Združenja za gorske teke v odstopu. Tokrat smo na delu videli zelo močno moško in nekoliko manj močno žensko konkurenco. Šmarna gora ni prinesla bistvenih sprememb v dotedanjem vrstnem redu svetovnega pokala; čeprav nista zmagala, sta velika kristalna pokala domov odnesla Italijana Alex Baldaccini in Alice Gaggi. Slovenk v končni razvrstitvi tokrat ni (tekmovanje je od strani spremljala prva slovenska osvajalka naslova Lucija Krkoč, ki se tačas pripravlja na vlogo mamice), so pa trije moški. Miran Cvet, ta fenomenalni veteran, ki z neverjetno energijo in strastjo v zadnjem obdobju nosi zastavo slovenskega gorskega teka, je osvojil sedmo mesto in se iz dvajseterice prebil med deset najboljših v končni razvrstitvi pokala (10. mesto; Gašper Bregar je 19., Timotej Bečan pa 21.). Norveška je bila na Šmarni gori najuspešnejša od 13 držav, ki so imele svoje predstavnike, kajti zmagovalec Johan je imel družbo Karoline Holsen Kyte, druge med ženskami. Prva je bila – tako kot na vseh petih predhodnih nastopih na tem teku – legendarna avstrijska zdravnica Andrea Mayr (v teh dneh do dopolnila 38 let). Andrea se je iz srca veselila zmage in rekorda proge, na Šmarni gori se je počutila kot doma. Steklenico šampanjca je odprla še na stopničkah, poškropila vse naokrog in odpila požirek (poglej v fotogaleriji). Najviše od Slovencev se je spet zavihtel Miran Cvet (49 let). Za odsotnost nekaterih morebiti še boljših, predvsem pa mlajših slovenskih gorskih tekačev je krivo nerazumevanje (recimo tako) med vodstvom Združenja za gorski tek in posameznimi tekači, a vprašanje je, ali bi sploh kdo od njih, če bi se pojavil na startu, tokrat prehitel Mirana. Konfiguracija desetkilometrske proge s »samo« 710 metri vzponov Hrastničanu ni pisana na kožo, raje ima ekstremne strmine, vendar je tudi na tako tekaški progi zmogel vrhunski dosežek. Če se malo pošalimo: morda pa je k temu prispevalo dejstvo, da se je postrigel in je bil bolj aerodinamičen ... Zdaj pa šalo na stran. Miran je na naše omenjanje nove frizure povedal, da so prej daljši lasje dejansko delovali kot nekakšna kapa, zdaj pa je zračenje in hlajenje precej bolj učinkovito. Podobno kot nekdaj, ko je kot kolesar lase redno krajšal, kot se je le dalo. Ker glava predstavlja pomemben del hladilnega sistema telesa, lahko tudi s primernim pokrivanjem (in odkrivanjem) glave svoje dosežke izboljšujemo ali poslabšujemo. Zanimivosti: Miran je letos v svetovnem pokalu dvakrat tekel hitreje od Jonathana Wyatta, šestkratnega svetovnega prvaka, ki je štiri leta mlajši od Mirana. Naš tekmovalec bi lahko bil na Šmarni gori oče vsakemu od tekmecev pred njim ... Toda ni bil Miran Slovenec z najvišjo uvrstitvijo. Pravo presenečenje je bilo šesto mesto Barbare Trunkelj (v uradnih izidih Tronkelj), študentke arhitekture iz Znojil pri Ivančni Gorici, letnik 1992. Barbara je lani in letos nanizala nekaj super izidov, sicer pa ni članica nobenega od klubov, teče predvsem zase in pri teku ni pretirano družabna. Všeč so ji teki v naravi, kot kaže, pa ne dela razlike med bolj ali manj strmimi progami, saj je letos zmagala med ženskami na storžiškem vertikalu in bila druga v Planici, zmagala pa je tudi na maratonski razdalji 100 milj Istre. Barbara je najnovejša potrditev ugotovitve, da Slovenija premore še veliko gorskotekaškega talenta in da je gorski tek res vse bolj privlačna, perspektivna športna panoga. Postala je že stalna praksa, da nam tekači in tekačice padajo z neba kot meteorji, sposobni takojšnjih uvrstitev celo v državno reprezentanco. Kaj bi šele bilo, če bi se pritegovanju in vzgoji gorskih tekačev posvečali bolj sistematično ... Kako se nato poskrbi za te talente, se jih motivira in usposobi za njihovo nadaljnjo rast, to pa je že čisto druga zgodba, ki pa jo velja ponovno odpreti v teh dneh, ko v Združenju za gorske teke iščejo novega predsednika/predsednico. Odhod Tomota Šarfa, ustvarjalca sedanjega sistema, je priložnost, da se minule zasluge prizna in ovrednoti, a tudi z novo vizijo loti sedanjih problemov in skuša slovenski gorski tek popeljati na višjo raven, z več sinergije in iztanjšanim posluhom za potrebe tekačev. Med "klasičnimi" gorskimi tekači smo tokrat videli tudi letos najboljšega slovenskega maratonca Roka Puharja (AK Triglav Kranj). To ni bil Rokov prvi gorski tek, prav veliko pa jih doslej še ni tekel. Na Šmarni gori se je pojavil iz radovednosti in želje po drugačnem treningu. Uvrstil se je na 46. mesto. Na progi, za katero ugotavlja, da je zelo tehnična, se ni najbolje znašel, na cilju je imel še veliko moči, vendar na poti od startne do ciljne črte ni našel primernega načina, da svojo energijo prelije v boljši čas. Vsekakor pa je bila to za mladega šampiona, ki je letos Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu, dobrodošla izkušnja. Na Šmarni gori so v cilju našteli 124 tekmovalcev na desetkilometrski progi, dobra polovica je bila Slovencev, in 69 otrok na krajših progah. Sedem od 14 zmag je šlo Slovencem, od tega štiri na Primorsko. V najmlajših kategorijah se nadaljuje trend disperzije medalj, še vedno prvi gorskotekaški kolektiv KGT Papež nima več monopola na stopničkah, kar je še en dober obet za prihodnost slovenskega gorskega teka.
Izidi:Moški:
... 6. Alex Baldaccini 44:36, 7. Miran Cvet (KGT Papež) 44:53, 12. Gašper Bregar (KGT Papež) 46:09, 17. Timotej Bečan (KGT Papež) 47:27 ... Ženske:
... 4. Alice Gaggi 52:57, 6. Barbara Trunkelj (Salomon) 54:19, 9. Jasmina Jelovšek (KGT Papež) 57:58, 10. Nuša Mali (ŠKD Sela) 58:57 ... Zmagovalci kategorij, moški:ml. dečki: Anej Fatur (AK Postojna) Vsi izidi so na povezavi.
Andrea Mayr si je nekaj dni pred 38. rojstnim dnevom privoščila rekord šmarnogorske proge in šesto zmago na njej.
Barbara Trunkelj, tokrat najhitrejša Slovenka, nova zvezda našega gorskega teka.
Norveška mini ekipa je bila maksi uspešna: zmagovalec Johan Bugge in drugouvrščena Karoline Holsen Kyte.
Rok Puhar, tačas najhitrejši slovenski maratonec, gorskih tekov ne teče pogosto. Za spremembo in trening je tekel na Šmarno goro - in ugotovil, da mu ravnina bistveno bolje leži. Na fotografiji s predstavnikoma sponzorja Siluxa iz Ajdovščine.
Med mlajšimi dečki je slavil Anej Fatur (AK Postojna).
Med starejšimi dečki je bil najhitrejši Tobi Gaberšček (TD Bovec).
Simon Strnad (ŠD Nanos) je svojo serijo septembrskih zmag podaljšal v oktober, tokrat je bil najboljši med starejšimi veterani.
Mihaela Tušar (ŠD Nanos), ponovno absolutno najboljša v PGT, je slavila med starejšimi veterankami.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
Aerodinamični Miran Cvet v drugem delu proge.
