ATENE

19 02
 2017

Ultramaratonec Mitja Volčanšek (Istrski tovar in Ljudstvo tekačev) iz Izole je na 12. Mednarodnem festivalu ultramaratona v grških Atenah 18. in 19. februarja 2017 nastopil v 24-urnem teku. S pretečenimi 204 kilometri je v konkurenci 47 ultramaratoncev iz 16 držav osvojil četrto mesto. Zdravko Barič je na šestdnevnem teku s 543 kilometri zasedel osmo mesto (če nam bo poslal svoje fotografije, jih bomo dodali temu članku). Objavljamo Mitjeve utrinke iz Aten.

Spoznal sem, da cestni teki niso mačji kašelj. 200-kilometrska znamka na 24-urni preizkušnji terja vztrajnost vse do konca in praktično nič počitka. Brez spanja, pavze so največ 10-minutne.

Sprva sem imel celo nekoliko višje načrte (216 kilometrov, avtomatična kvalifikacija za Spartatlon), vendar se je izkazalo, da je to brez primerne priprave na cesti tako rekoč nemogoče.

Za občutek navajam vmesna časa: 100 kilometrov v 9:45, 120 kilometrov v 12 urah. Po 17 urah pa me je izpraznilo in sem vedel, da 216-kilometrske znamke ne bom uspel doseči. A se nisem prepustil malodušju. Takoj sem resetiral negativne misli in se osredotočil na naslednji cilj, 200-kilometrsko znamko. Kar je pomenilo, da bom moral, kljub utrujenosti, skoraj nobenim pavzam in dejstvu, da sem vmes vse več hodil, garati še skoraj sedem ur.

Atenski dosežek je zame tudi velika spodbuda, saj sem prišel na tek z nekaj kilogrami zimske zaloge in brez neke ekstremne kilometrine, kot sen jo pridelal pred glavnimi tekmami v lanski sezoni. Zato vidim še precej možnosti za napredek.

Čeprav so proge na tovrstnih tekih precej duhamorne (še zlasti ta v Atenah, na območju nekdanjega letališča Elinikon, sredi precej degradiranega atenskega predmestja; kilometrski krog), pa se tekač na njej sploh ne dolgočasi.

Vse smo imeli pri roki. Nekateri udeleženci 48-urne in 6-dnevne preizkušnje so spali kar v šotorih nekaj metrov od proge.

Zanimivo je bilo, da nisem imel pojma o svoji uvrstitve in o tem, kdo vodi (lahko prehitiš hitrega tekača, ki ravno takrat počiva, ali obratno).

Hvala Zdravku Bariču in njegovi Danijeli, ki sta mi nesebično nudila pomoč! Organizatorji so sicer priskrbeli hrano in pijačo za vse, a sem bil eden redkih brez kakršnegakoli dodatnega spremstva ali pomoči v obliki dodatne mizice s posebej pripravljenimi priboljški, stoli, ležalniki itd. Zdravko je na 6-dnevnem teku kljub poškodbi presegel mejo 500 kilometrov.

12. ultramaratonski festival v Atenah, s certificirano progo, časomerilci in sodniki, je uradno priznana kvalifikacijska tekma za Spartatlon. Kvalifikacijska norma za moške (za uvrstitev v žreb Spartatlona) je 180 pretečenih kilometrov, za 20 odstotkov preseženih 180 kilometrov pa pomeni neposredno uvrstitev na Spartatlon - ne glede na žreb. Sicer pa pri uvrščanju na startno listo te legendarne 246-kilometrske preizkušnje med Atenami in Šparto igrajo še nekateri drugi dejavniki. Imam občutek, da bi, če bi se potegoval za nastop na Spartatlonu, imel kar nekaj možnosti za uspeh.

Mitja Volčanšek

 Med 47 udeleženci 24-urnega teka so bile štiri ženske. Zmagal je Flynn Joar Jensen (Norveška), letnik 66, z 243,5 kilometra. Drugi je bil Stefaan Despallier (Belgija), letnik 78, z 219 kilometri. Tretji je bil Christos Mavrikios (Grčija), letnik 77, z 208 kilometri. Mitja je letnik 80.

Šestdnevnega teka se je udeležilo 12 ultramaratoncev. Zmagal je Johnny Hallneby (Švedska) s 720 kilometri. Tretja absolutno je bila Lena Kristina Jensen (Švedska) s 647 kilometri. Zdravko Barič je bil s 543 kilometri osmi (Zdravko in Mitja sta bila edina Slovenca, ki sta nastopila na festivalu).

Na 48-urnem teku je med 20 konkurenti zmagal Sagan Lukasz (Poljska) s 381 kilometri, absolutno druga je bila Fionnuala O'Mara (Irska) s 313 kilometri.

Izidi so objavljeni na povezavi.

Mitja Volčanšek med lanskim prečenjem Slovenije po pešpoti E6.